Še neizpričan odnos
Zgodovina ljubezni (2018) z mojstrsko filmsko govorico spomni na Malickov Čudežu naproti (To the Wonder, 2012), njena glasba pa na Wagnerjevo opero Tristan in Izolda iz Von Trierjeve Melanholije (Melancholia, 2011). Prosenc filma ne razume kot »ilustracijo zgodbe, ampak kot ustvarjanje filmske izkušnje skozi vse aspekte filmskega jezika,« ki so si med seboj enakovredni. Gibanje kamere, fotografija, zvok in glasba (duo Silence) ne izstopajo nič manj kot igra, dialoga pa je malo.
Protagonistka je sedemnajstletna Iva (Doroteja Nadrah), katere mama se je ponesrečila, ko je z avtom zletela v reko. Film opisuje odnos, ki se splete med Ivo in nekdanjim ljubimcem njene mame, dirigentom v ljubljanski Operi Erikom (Kristoffer Joner). Kaj naj najstnica čuti do nekdanjega ljubimca svoje preminule mame? Njen starejši brat ga skuša umoriti, Iva pa ga nato oživlja. Z Erikom se razumeta, ujemata se, blizu sta si.
Močan element zgodbe je voda. Vzela je Ivino mamo, Iva raziskuje bregove reke, da bi našla njeno truplo, plava v bazenu in izvaja skoke v vodo. Voda lahko pomeni žalost, mir, globino, čistost, življenje, transformacijo, očiščenje. Zvok skoka v vodo pa je turoben, kot je preživljanje obdobja po smrti mame.
Močno simboliko v filmu dopolnjuje skupina mladih, imenovanih Pelikani, ki čistijo reko. Iva in Erik jih tam tudi srečata. Pelikan v poganski mitologiji pomeni simbol požrtvovalne očetovske in materinske ljubezni. A družinsko okolje za Ivo ne pomeni več varnosti, saj ne ve več, kdo vse je njena mama bila. Ko jo visoki moški, t.i. Pelikani, obkrožijo, je Iva v nevarnosti. Mrači se, ona pa je majhna in obkrožena.
Rešitev je paradoksalno prav Erik, ki jo tudi reši iz kroga Pelikanov in jo odpelje stran. Ko spozna njega, bolje razume tudi svojo mamo, ki ne predstavlja več take neznanke. Druženje z Erikom pa je za Ivo terapevtsko tudi zato, ker se trpljenje zmanjša, če ga deli z nekom drugim. Iva in Erik trpita zaradi ljubezni do iste osebe, ki sta jo izgubila. V zadnjem kadru Iva stoji na vrhu betonske skakalnice za skoke v vodo. Skočila bo v globino, kljub bolečini bo izbrala življenje in ne varnosti.
Zgodovina ljubezni je poetika žalosti in enigmatičnosti, ki jo odpira odnos, ki ga še ne poznamo (hči – ljubimec njene preminule mame) in tako predstavlja v slovenskem filmu še neobdelano temo.