Spomin na film prvič

Bežni utrinki dogodka, ki si jih za zmeraj zapomnimo kot svoj prvi spomin. Na tem temelji kratek eksperimentalni film Tinkare Klipšteter Prvič tu (2018). Dogodek iz spomina ni prikazan neposredno, ampak skozi čutno percepcijo sveta. Predstavljajo jo detajlni posnetki človeških čutov, ki vplivajo na intenzivnost spomina. Podroben posnetek očesa predstavlja vid, najpomembnejši čut, zato se pojavlja pogostoma skozi celoten film. Vidno zaznavo poudarijo tudi nasičene barve, ki ločujejo svet spomina od klica realnosti. Klic prihaja iz sivega posnetka starega telefona, ki se pojavi v zamaknjeni trojni ekspoziciji in opozarja na relativnost resničnosti. Drugi čut, ki je izpostavljen v filmu je okus. Skozi tok filma se mnogokrat pojavi detajl odprtih ust. V drugi polovici kratkega filma so usta prekrita s plastično vrečko, kar prikazuje dušenje in negativne občutke. Dihanje je zaradi dušenja oteženo in je zvočno poudarjeno. Glasbe skozi film ni, zvočna kulisa so dihanje, zvonjenje telefona, kar spodbudi osredotočenost sluha. Tako je dosežena popolna čutna pozornost na film. Čut, ki se ne pojavi v filmu je dotik, a ker je film subjektiven prikaz doživetja, morda samo ni bil prisoten v spominu. Zanimiv je učinek prikaza spomina. Poleg glavnega motiva je zrnata slika nejasna in meglena, nakazuje samo delčke – detajle spomina, ki niso povezani v jasno celoto. Ravno tako kakor deluje človeški spomin.