Spoznavanje

Panorama trga med univerzitetnimi poslopji prikazuje študente, ki v naglici hitijo. Kamera se počasi približa središču trga in iz množice izlušči starejšega gospoda, ki edini postopa. Na sredini trga se gospod ustavi, poleg stoji dekle, zazrto v telefon. Dekle stopi naprej in kamera ji začne slediti.

Norveški režiser Joachim Trier v filmu Thelma (2017) z estetiziranjem in vpletom nadnaravnih dogodkov prikaže Thelmino spoznavanje in sprejemanje same sebe. Je delavno dekle, ki je še vedno močno navezano na svoje starše. Prihaja iz ruralnega, strogo vernega okolja.

Ko se uči v knjižnici in nad drevesi v bližini kroži jata ptic, se Thelmi začne tresti roka. Ena izmed ptic zleti naravnost v šipo. Thelmi se začne tresti telo, pade s stola, v vratu jo zagrabi krč. Med študijem spozna študentko fizike Anjo, s katero se spoprijatelji in vanjo zaljubi. Zaradi konzervativne vzgoje staršev se bori s svojimi čustvi do sošolke. Thelmini napadi, bliskanje luči, podobe ptic in kač predstavljajo njen notranji boj. Anja ji ljubezen vrača, in ko ji med baletno predstavo z roko počasi polzi po nogi, se Thelmi ponovno začnejo tresti roke. Ritem glasbe se stopnjuje, glasnost narašča, gibi plesalcev so vedno intenzivnejši. Skladno z glasbo pohiti tudi montaža, s čimer se vzpostavi napetost. Ogromen lestenec nad občinstvom se začne zibati in Thelma ne zdrži več. Pobegne iz dvorane in se vrne domov, kjer se v molitvi zateče k bogu ter ga prosi, naj ji pomaga zatreti čustva do Anje.

Zaradi neznanega izvora Thelminih napadov, jo zdravniki testirajo za epilepsijo. Thelma v bolniški halji leži na postelji v izolirani sobi, na glavo ima pritrjene elektrode. Po navodilih zdravnikov, ki ji naročijo, naj razmišlja o neprijetnih izkušnjah, Thelma začne razmišljati o ljubezni z Anjo. Luči nad Thelmino glavo utripajo v vedno hitrejšem ritmu. V stopnjajočem se ritmu se prepletajo utripanje luči nad Thelmino glavo s prizori prijateljstva z Anjo in Anjinega doma. Thelma doživi še en napad, njene nadnaravne sposobnosti prižgejo luči in glasbo v Anjinem stanovanju. Ko ta pride domov in se znajde v stanovanju s prižganimi lučmi, povsem zmedena ugasne glasbo, zasliši pa se napeta orkestralna glasba, ki se ojačuje in s tem, kljub upočasnitvi montaže podob, nadaljuje vzdušje napetosti. Glasba doseže višek glasnosti in se  hipoma prekine. Okno za Anjo se razbije in jo posrka vase. Thelma v svoji bolniški sobi, še vedno priklopljena na elektrode, mirno lebdi v zraku. Njene najgloblje in najmočnejše želje se zaradi njenih nadnaravnih danosti udejanijo v realnosti. Po borbi same s seboj se tako znajde v stanju popolne umirjenosti. Iz svojega življenja in spominov si je izbrisala celoten Anjin obstoj.

Toda Thelma ne ve, kaj se je zgodilo z Anjo in se po neuspešnem iskanju znajde v bazenu, kjer doživi ponovni napad. Potone in nad njo se pojavi strop, zaradi katerega ne more splavati na površje. Bazen deluje kot metafora za njeno doživljanje. Ne zna izplavati iz konflikta svojih čustev in starševske vzgoje.

Thelma se zaključi na podoben način, kot se začne – s panoramo trga, od katerega se kamera oddaljuje.