Svet skozi mačje oči ali Vsega je kriv Satan

Maja Gregorčič Naježimo dlako, ostrimo pogled! 2019

Film italijanskega režiserja Sergia Martina z naslovom Tvoja pregreha je zaklenjena soba in le jaz imam ključ (Il tuo vizio èuna stanza chiusa e solo io ne ho la chiave, 1972) se odvija v razkošni, a razpadajoči vili na obrobju manjšega mesteca na Beneškem. Pred izbiro naslova se je avtor poigraval s številnimi delovnimi verzijami. Ena izmed njih je bila tudi Oko črnega mačka (Lˈocchio del gatto nero), kar niti ni presenetljivo. Znano je namreč, da je del scenarija adaptacija kratke zgodbe Edgarja Allana Poeja iz leta 1845 z naslovom Črna mačka (The Black Cat)1.

Tvoja pregreha je zaklenjena soba in le jaz imam ključ (Il tuo vizio èuna stanza chiusa e solo io ne ho la chiave, Sergio Martino, 1972)

Rdeča nit zgodbe sta dramska trikotnika. Prvega tvorita Irina in Oliviero, na vrhu pa se jima pridruži Olivierova pokojna mati in Irinina tašča Ester. Zdi se, kot da je pokojna Ester s sabo odnesla kup nerazrešenih dilem. To vpliva tako na Oliviera kot na Irino, tudi na njun zakon nasploh. Drugi trikotnik se zapleta med Olivierom Rouvignyjem, njegovo ženo Irino in  ogromnim, dolgodlakim, črnim mačkonom po imenu Satan.

Slednji predstavlja vrh drugega trikotnika, saj služi kot komunikacijsko sredstvo med glavnima akterjema. Njegove oči in oglašanje tvorijo lik vsevednega pripovedovalca, ki s stopnjevanjem napetosti dogajanje usmerja proti vrhu in po prelomni točki prav tako vodi k njeni razelektritvi.

Irina mačkonovim nevidnim očem ne more ubežati, saj se zdi, da oči simbolizirajo njeno vest. V prizorih medsebojnih srečanj Irina in Satan vedno ostro, s široko odprtimi očmi zreta drug v drugega. Maček v tem pogledu trka na Irinino vest, hkrati pa Oliviera svari pred njo. Njegove oči in značilno mijavkanje napovedujejo vsak njen naslednji zločin. Po Irininem mnenju maček Satan pooseblja utelešenega duha pokojnice. Posledično se vzporedno s prikazom njegovega srhljivega pogleda pojavlja tudi slika pokojne matere na steni v salonu graščine.

Na ta način simbolno vstopamo v Olivierov spomin, ki ga veže na pokojno. Na začetku je slika podobno kot oči prikazana nekoliko nejasno, megleno in je ne vidimo v celoti. Kolikor bliže smo vrhuncu dogajanja, toliko bolj jasna in ostra je podoba. Odkriva se tudi celoten okvir. Dogajanje prvega trikotnika doseže vrh, ko Irina umori Oliviera. Od tega trenutka slika zopet izgublja ostrino in detajle. Kot bi počasi bledela, kakor bledi tudi Olivierov spomin na pokojno Ester.

Stični točki obeh trikotnikov sta njuna vrhova. V obeh nastopa Irina kot glavna akterka, prvič kot tista, ki s škarjami zagreši umor svojega moža in drugič kot tista, ki z istim orodjem mačku iztakne oči. Na koncu ostane sama, obsedena s svojimi demoni. Poleg lastne vesti jo po nasilni smrti moža muči še nerazrešen spomin na pokojno taščo.

  1. Nye, Scott. 2016. »Scott Reviews Sergio Martino’s Your Vice Is A Locked Room And Only I Have The Key [Arrow Video Blu-Ray Review]«. CriterionCast. Dostopno na: https://criterioncast.com/reviews/blu-ray-reviews/scott-reviews-sergio-martinos-your-vice-is-a-locked-room-and-only-i-have-the-key-arrow-video-blu-ray-review; pridobljeno 12. 4. 2019.