Trpko poletje ljubezni
Sodeč po naslovu, se zdi, da bo film Moje poletje ljubezni (My summer of love, 2004) prikazoval idilično zgodbo o odraščanju, prvih stikih z ljubeznijo in posledično tudi spolnostjo, vendar temu ni povsem tako. V uvodni sekvenci se srečata glavni junakinji Tamsin (Emily Blunt) in Mona (Natalie Press), ki ju avtor prikaže z bližnjima posnetkoma njunih obrazov. Ta način snemanja se skozi film pogostokrat ponovi, ravno tako pa so pogosti tudi panoramski posnetki.
Glavni junakinji si po značaju stojita na nasprotnih si bregovih, razlog za to pa je mogoče najti tudi v tem, da izhajata iz različnih socialnih ozadij. Tamsin prihaja iz premožne družine, ki ji nudi vse in še več na področju materialnega in izobrazbe, ne nudi pa ji pozornosti, saj si ji niti ne posveča. Navajena je, da ji vsi vedno ustrežejo, zato je naveličana in odtujena, zdi se, da ne najde pravega zadovoljstva. Na nek način se igra z ljudmi, kar prikaže pri predstavitvi svoje družine, kjer se zlaže o smrti svoje sestre. Njena brezbrižnost do drugih, pa je razvidna tudi iz pogovorov z ostalimi liki v filmu.
Mona je bolj pristna. Nad Tamsinim svetom pokaže veliko navdušenje in zanimanje. Pleše na glasbo Edith Piaf, pomerja različne Tamsine obleke, v katerih se nato občuduje v ogledalu, prevzame celo nekatere misli Nietzscheja, ki jih Tamsin poda na vprašanje o religij. Mono ta svet povsem prevzame, saj se zaveda svoje usode v malem mestu, v katerem Tamsin z družino le počitnikuje. Kot pravi je njena prihodnost predvidljiva. Prinesla naj bi ji samo še otroke, menopavzo in smrt. Druženje s Tamsin pa ji tako predstavlja nekakšen pobeg pred vsem tem.
Mona živi s svojim bratom Philom (Paddy Considine) nad družinskim pubom, ki ga Phil po svoji spreobrnitvi iz nasilnega kriminalca v pobožnega meščana, spremeni v verski center. Očeta ne pozna, mama ji je umrla, brat pa se zanjo zmeni le, ko ga zmoti njeno »nespodobno« obnašanje. Dekleti se zbližata v svoji odtujenosti in osamljenosti, v katerem spleteta trdno prijateljstvo. To prerase v ljubezensko razmerje, ki pa ob koncu poletja razpade, zaradi njunih različnih pogledov na zvezo. Tamsin predstavlja zveza le nekaj, s čimer si bo popestrila poletje, Mona pa jo dojema bolj resno. V začetku je Mona bolj odvisna od Tamsin, na koncu pa se od nje osvobodi preko skorajšnje utopitve Tamsin v potoku, v katerem se tudi prvič poljubita. S tem dejanjem Mona dokončno zaključi njuno razmerje ravno tam, kjer se je tudi začelo.
Pawel Pawlikowski v film o odraščanju vplete različne teme, ki se ne tičejo le mladih. Med drugim se ukvarja se s tematiko spoprijemanja z razočaranjem tako nad družinskimi člani kot tudi nad partnerji, dotakne se tudi vprašanja religije in problematike položaja mladih iz socialno šibkejših družin, katerih predstavnica je Mona.