Eden izmed mnogih kvalitetnih filmov priznanega slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča je tudi kratki film Ljubezen na strehi sveta (2015). Film, posnet v črno-beli tehniki, poudari vzdušje neke starosti, predstavi starejši par, ki po dolgoletnem zakonu, preživlja svoje dneve v monotonem, skoraj melanholičnem vzdušju. Slednje poudarijo tudi dolgi kadri in statična kamera.

Ljubezen na strehi sveta (Jan Cvitkovič, 2015)

Ana in Viktor sta v hiški na vrhu nebotičnika oddaljena od sveta in civilizacije, njuni vsakdani pa so prežeti s spomini in komičnimi besednimi zapleti, ki ekspresno menjujejo ozračje filma. Skozi menjavo vzdušja v filmu, se razkrivajo temelji njune zveze ki so trdni, a vendar tako krhki. Pogovor med parom, ki se zdi na začetku zelo miren in nedolžen, se tako zelo hitro zaplete v intenzivno partijo besed z obeh strani, skozi katero privrejo na dan stare zamere. Med pogovorom se melanholično vzdušje hitro zamenja z dosti bolj napetim.

Precej vsakdanja zgodba je prikazana odštekano, odpira nov pogled na svet »starčkov«, ki morda le niso tako nezanimivi, kot se zdijo na prvi pogled. Zadnji kader se začne velikim planom para, nato se kamera oddaljuje in izriše verando njune hiške, na kateri sedita … kamera se še oddaljuje, dokler ne izriše nebotičnika, na vrhu katerega stoji njuna koliba. Ljubezen na strehi sveta.