Zaljubil se je v Ogromno zeleno oko!

Kratki animirani film Lea Černica z naslovom Ples ljubezni (2018) prikaže zagledanost moškega – Đula v Ogromno zeleno oko. Z animacijo pove, kako je lahko ta odnos izven okvirjev dotakljivega sveta, prikaz le tega pa je možen samo skozi domišljijo osebe, ki čuti. Černic je uporabo animacije (vse risbe je med drugim narisal sam) preprosto argumentiral z dejstvom, da mu samo snemanje realnega sveta ne zadošča.

Iz filma je lahko razvidna izpoved ljubezni, vendar brez direktnega naslovnika te izpovedi. Z misterioznostjo ne poskuša odgovoriti na vprašanje, kdo je zeleno oko, ampak bolj poudarja občutja moškega, ki ga občuduje. Zeleno oko je lahko kdorkoli ali pa karkoli, vsak je v tem pogledu zagledan v zeleno oko iz svojega življenja.

Na prvi pogled bi lahko rekli, da je Ogromno zeleno oko nedosegljivo (že zaradi same nadrealnosti njegovega obstoja, saj je metafora za nekaj več, kot je človek). Film ne razjasni, ali je zagledanost uslišana ali ne. Sploh ni pomembno, ali je nesrečna ali srečna, kot že naslov pove, je ples – nepredvidljiv in razgiban. In ne statično stanje. To je čutiti posredno s primerjavo s plesom, neposredno pa s podobami, ki nikoli niso statične. Če je podoba človek, se okoli nje premikajo čačke, če gre za črte, te potujejo čez prostor. Zeleno oko pa se veča in s tem približuje. Padec Đula v osrčje očesa pokaže, kako močno je predan in kako se mu je pripravljen prepustiti. Raztresenost glavnega lika nakaže že uvod, ko se njegova podoba telesa razliva in jo poskuša vedno znova zajeti nazaj v prvotno obliko. Skozi glas v off-u izpoveduje, kako močno si želi do zelenega očesa.

Poleg likov in teles je pomembno in glasno izrazno sredstvo tudi barva, saj so v filmu le tri: črna, bela in zelena. Đulo in njegovo telo ter vse transformacije njegovega telesa so vedno v črno-beli, s čimer dobi zeleno oko še več moči in veličine, saj je edina barvita podoba v filmu. Uporaba samo ene prave barve popolnoma zadošča tudi z likovnega vidika, saj na ta način izraža preprostost vsega. Iz zaljubljenosti Černic ne poskuša narediti kičaste slike, ampak realno podobo, ki je lahko kljub pomanjkanju barvitosti lepa.