Življenje praznega gnezda
Prazno gnezdo – novo obdobje življenja? Film nas postavi v s spomini prepleteno jedilnico hiše zakoncev, katerih ljubezen je ugasnila. Eden največjih in najpomembnejših pokazateljev samostojnega in odraslega življenja je zapustiti hišo staršev, si ustvariti svojo. Z očetove perspektive pa ga ni dogodka, ki bi se ga bolj veselil, hkrati pa tako strašno bal, kakor je hčerina poroka. V filmu poleg le-te stresno situacijo poglobi še ugasel plamen ljubezni med Igorjem in Roso ter smrt hčere v preteklosti. Igor Rosi očita pasivnost, odkar živita sama. Rosa je videti preživeta, osamljena, v sebi pa skriva mnogo spominov na boljše čase, ki se ne morejo vrniti.
Rosa je pozabila, kako je ljubiti samo sebe, kdo ji pa lahko zameri. Sprva je bila mama dvema deklicama. Ob vsem času, ki ga je Rosa vložila vanjo, se počuti, kot da pokojne sploh ne pozna. V mnogih kadrih v prvi polovici filma sama sedi v njeni zatemnjeni sobi. Ne poznati svojega otroka mora biti ena najhujših bolečin, ki lahko doleti starše. Oba, tako Igor kot Rosa, se počutita, da sta za to družino naredila vse, Igor z moškega pogleda zagotavljanja denarja, grajenja hiše in kupovanja materialnih dobrin, Rosa pa z vidika preživljanja časa s svojima hčerkama, obiskovanja zdravnikov …
Starša svojo namero ločitve skrivata pred hčerko. Igor, ki na hišo gleda predvsem materialno, jo želi prodati za vsako ceno, Rosa, ki ji ta hiša pomeni preteklih 20 let njenega življenja, pa si je ne želi odreči, kar je razvidno iz mnogih prizorov njenega sedenja v hčerini sobi. V iskanju hčere in posledično dela sebe Rosa naleti na frizerski salon in skupino žensk, ki se tedensko dobivajo, da ne bi pozabile, kako je biti ženska, in ne samo mama, kuharica, čistilka … Rosa se sprva počuti neprijetno, nenavadno se ji je odkrito pogovarjati o užitkih, ki naj bi za žensko po porodu izginili, vendar se kmalu prerodi v žensko, kakršna je bila pred leti.
Na polovici filma pa se zgodi preskok, glasba preide iz umirjene, otožne v veselejšo. Število kadrov, v katerih Rosa sama otožno sedi, se zmanjša, barve postanejo svetlejše, bolj vpadljive.
O Rosinem življenju izvemo, da le ni bilo tako dolgočasno, kakor se na prvi pogled zdi, saj nam je v prvi polovici filma predstavljena kot dolgočasna, v temne tone oblečena ženska. Zaradi bližine državne meje se je Rosi v življenju ponudila priložnost tihotapljenja različnih dobrin čez mejo. Izvemo, da je imela skrivnostnega partnerja, ki mu zelo zaupa. Partner pri tihotapljenju ni zaslužen le za uspešnost Rosinega poslovnega življenja, ki ga film ne prikaže, ampak tudi ljubezenskega. Ko Igor opazi, da se Rosa spreminja, da ima življenje, ki mu je neznano, se začne zanimati zanjo. Spet se mu zazdi živa, skrivnostna in privlačna, to lahko razberemo iz krajše, modernejše pričeske, krajših kadrov in predvsem svetlejših barv. Barve film zelo zaznamujejo in se spreminjajo skupaj s počutjem oseb in razvijanjem zgodbe. Igor se zato odloči, da ji bo sledil na enem od njenih mnogih skrivnostnih potovanj. V moškem zanimanje za žensko najbolj vzbudi tekmec, nekdo, ki bi mu lahko v njegovih očeh vzel nekaj njegovega. Igor se namreč počuti, kakor da ga ropajo, in v tem trenutku po dolgem času doživi prvo pravo ljubezen do Rose. Svoj bes pokaže z napadom na Braneta.
Odnos staršev do preminule hčere se kaže tudi skozi materialne stvari. Igor je na svojo barko, ki jo je imela preminula zelo rada, navezan tako, kot je Rosa na hišo, v kateri je njena soba, saj tudi materialne stvari lahko prinašajo srečo: ne sreče v smislu lastnine, ampak v smislu predmetov, ki v sebi skrivajo spomine, dogodke, ki so, ko se naše življenje počasi izteka, neprecenljivi.
Poroka kot znak pozitivnega prinese tudi pozitiven konec, v tem delu filma so barve za poroko klasično bele, kadri so polni svetlobe in Rosa zna ljubiti samo sebe, Igor jo zato ceni in iskrica med njima vnovič vzplamti. V znak novega poglavja v svojem življenju Igor prepusti jadrnico svojemu prijatelju. Z Rosino pomočjo pa frizerski salon obstane in nadaljuje s pomočjo ženskam, ki so pozabile kako dober občutek je ljubiti samo sebe.