Življenje v akvariju

Film Dom je, kjer je hiša (Kuća je gde je kuća, 2019) režiserja Petra Cerovška predstavi kompleksen odnos med Lukom in Luno, bratom in sestro, ki si ustvarita svoj lasten svet v majhnem beograjskem stanovanju, in se sprašuje, ali je takšno razmerje nujno obsojeno na propad.

Da film pravzaprav govori o incestu, je možno razbrati iz enega samega prizora, ko se Luka in Luna pogovarjata z mamo. Film incesta eksplicitno ne poudarja, večji poudarek je na prikazu njune globoke povezanosti. Luka in Luna dneve preživljata v postelji, kjer si naklonjenost izkazujeta skozi norčavosti, sta glasna in igriva. Njun odnos po eni strani deluje neomejeno, saj v njem ni nikakršnih pravil, na ta način tudi vez med njima ni nekaj nenormalnega. Po drugi strani pa je prav bistvo njunega odnosa zaprtost, za vzpostavitev tega sveta je nujna izolacija od ostalih ljudi, zunanjosti. Stene, ki omejujejo njun univerzum, delujejo kot akvarij, ki je simbolično tudi večkrat prikazan v ozadju. Na to, da živita v akvariju, namiguje tudi zvok, ki spominja na bučanje v ušesih, ko se potopimo pod vodo.

Zvočno bučanje se začne stopnjevati, ko v njun odnos »vdre« še tretja oseba, Lukova punca. Takrat je tudi prvič nakazan začetek razkroja njunega odnosa. Njuno pretirano ljubkovanje se sprevrže v agresivnost. Prej počasno gibajoča se kamera, ki je dajala vtis nemega opazovalca, sedaj postane bolj razgibana, saj sledi gibanju likov iz enega prostora v drugega. Kamera na ta način deluje bolj prisotno in spominja na »vsiljivca« v stanovanju. Njun prepir postopoma preraste v fizični obračun, Luna Luko udari v obraz in jezno odide v spalnico.

Luka in Luna se zavedata, da bosta morala sčasoma vzpostaviti nov odnos z drugim partnerjem. Za vsak tak poskus pa se zdi, da je obsojen na propad in da lahko pravo pomiritev dosežeta šele drug z drugim. Prepir podoživita skozi zaigran klic na pomoč ob prometni nesreči. Po spodletelem poskusu povezovanja z zunanjim svetom navidezen stik z nekom tretjim kaže na ponoven umik v povsem njun svet.