Znotraj tragedije

(Opozorilo: tekst vsebuje nekaj pomembnih kvarnikov – branje svetovano šele po ogledu.)

Igra (Hra, 2019, Lun Sevnik) je aktualna tragedija dveh prijateljev. Z vključevanjem pogleda računalniškega zaslona (skozi kamero) zgodbi doda žalostno dimenzijo. A tako kot v besedi sami se tudi v tragediji Luna Sevnika skriva igra.

Boris in Hugo sta najboljša prijatelja. Sredi filma eden od njiju v računalniški zaslon pove, da naklepata samomor, ker sta se njegova starša ločila in da je sedaj vse … S spretnim izogibanjem razlogom za njuno dejanje film riše njuno lepoto in enostavnost prikazane situacije.

Snemanje z računalniško kamero (spletni prenos) dodatno poudarja njuno mladostniško nepremišljenost: komentarji naključnih opazovalcev v živo nakazujejo njuno adolescenčno impulzivnost, brezskrbnost in miselno preuranjenost. Vizualna podoba vseeno ostaja dovršena: uporaba »klasične« kamere (tj. izven računalniškega zaslona) je premišljena tudi v povezavi s sliko prenosnika, kar je ključno za občutek, da se Sevnikov film loči od mnogih, ki sodobno tehnologijo v filmski izraz vkomponirajo na problematičen način. Zunanja kamera namreč gradi vizualni filmski prostor na način, da so hipni prehodi v sliko računalnika zelo elegantni in popolnoma nemoteči. A uporaba izraznih sredstev, ki podpirajo željo po prikazu intimnosti protagonistov (bližnji plani in časovno trajanje kadrov) v »filmskem odmevu« (delčki, občutki, ki gledalcu ostanejo po ogledu) vzbuja občutek neizkoriščenosti. Zdi se, da gredo zadnje minute filma prehitro, prelahkotno mimo …