Jazbec leži na cesti. Mrtev? Mogoče. Nočna tišina in temačnost gozda nakažeta, da bo to srhljiv film in da je jazbec na sredi ceste zares mrtev. A kmalu že nasmejano vozi ukraden policijski avto. Kaj je s tem jazbecem?

Nočna ptica (Špela Čadež, 2016)

Avtorica je v kratki animaciji prikazala dokaj kompleksno osebnost, osrednje dogajanje pa je njegova vožnja po neskončni cesti. Glavni lik, torej jazbec, se počuti, da ima vse pod nadzorom in to mu je seveda všeč. Baše se s hruškami ter poln adrenalina in pijan kot kanta dirka po cesti. Kljub izgledu deluje nekam hedonistično.

Na poti se mu začne blesti. Cesta postaja vse bolj ukrivljena z izpostavljenimi migetajočimi lučmi in udarno naraščajočo glasbo v ozadju. Stvari se začnejo obračati. Jazbec postaja vse bolj utrujen, meče ga v vse smeri, z zadnjih sedežev se oglasi njegova podzavest, naj preneha. Pokaže se razklanost med tem, kar jazbec hoče biti in kaj v resničnosti je.

Film raziskuje temne kotičke morbidnih bitij z zagrenjenim temačnim vzdušjem, vizualnimi efekti, ki spominjajo na 2001: Vesoljsko odisejo (2001: A Space Oddisey, 1968) in s katerimi je avtorica želela nakazati samodestruktivnost našega dolgočasnega obstoja.