Au revoir, Balthazar

Rafael Sommerhalder se je v tretjem sklopu vzhodnoevropskega in srednjeevropskega tekmovalnega programa predstavil z animacijo Au revoir, Balthazar, ki jo je leta 2016 ustvaril v Švici.

Digitalno ustvarjena stop animacija uporabi lutke, izdelane iz grobo neobdelanih materialov, kot so les, listje in lepenka, umeščenih v scenografijo, prav tako izdelano iz organskih materialov, ki s svojimi toplimi rjavordečimi in rumenimi odtenki ustvarjajo vtis jesenske melanholije in minljivosti. Avtor tankočutno postavlja natančno izdelane lutke na včasih popolnoma preprosto, spet drugič pa s teksturami bogato ozadje in tako s premišljeno kompozicijo ustvari vsebinske poudarke.

Zgodba neme animacije je preprosta, a nikakor dolgočasna. Opira se na otožno instrumentalno akustično podlago, mestoma se pojavijo tudi zvočni posnetki iz narave. Glavni protagonist, leseno strašilo, po nevihti najde školjko in v njej sliši ocean. Ko mu ptica školjko ukrade, se polomljeno, z zadnjimi močmi odpravi na poslednje popotovanje za izgubljenim zvokom, ki ga popelje k izvoru hrepenenja. Njegov cilj je hkrati njegov konec. Z elegantno menjavo scenografije ob koncu avtor Balhazarja vrne na začetek njegove poti, s čimer ustvari vsebinsko zanimivo zanko.

Animacija je alegorija življenja in smrti, hrepenenja, iskanja, poslavljanja. S svojo melanholično akustično in vizualno podlago ustvarja devetminutno nemo poezijo.