Marcel Barelli v svojem animiranem filmu Habitat (2016) na preprost in domiseln način prevprašuje pomen doma. V dveh minutah prikaže polža v drugačnih domačih okoljih. Novo okolje vselej uvede napis, ki je sestavni del pripovedi in tako bistveno vpliva na razumevanje, postreže pa tudi s humorjem. Tega zarisuje tudi polžev izraz.

Habitat (Marcel Barellli, 2016)

Animacijo sestavljajo trije deli. Prvega zaznamujejo vprašanje, kaj pomeni ureditev bivanjskega prostora, in podobe: hiša z vrtom, hiša na plaži, hiša v Hollywoodu, hiša v prihodnosti – seveda je ta prikazana kot vesoljska ladja. Pri vprašanju v drugem delu – kaj sploh je bivališče – se pojavijo prikolica, iglu, vila, podmornica, hiša, ki jo je zgradil arhitekt in na prvi pogled spominja na delo Franka Gehrya itn. V tretjem delu animacije avtor za polžev življenjski prostor uporabi squat, socialno gradnjo, zapor, nebotičnik, v katerih slika različna vzdušja. Na samem koncu se pojavi glavni junak brez hiške – brezdomec –, ki ga pokonča ptič, kar spet sproži zavedanje o pomembnosti vprašanja, kaj je dom.

Film, narejen v računalniški 2D tehniki, uporabi preprosta likovna izrazna sredstva – topli barvni toni in njihovi kontrasti gradijo dinamiko in pridodajo k enostavni, a domišljeni estetiki.