Bližnjica do sreče

Obstajajo bližnjice do sreče in ples je ena izmed njih.

Vicki Baum

Sara the Dancer (2017) Tima Erllicha je kratki film o umetni inteligenci, natančneje o Google uličnem pogledu oz. njihovi kameri, ki se imenuje Sara. Ko se z avtom vozi po mestu in sproti fotografira, sliši glasbo voznika Larrya in v trenutku se v njej nekaj sproži. Njena nenadno prebujena zavest jo vznemiri, zato začne »googlati«, da bi o tem izvedela več. Po analizi Sara postane zmedena, a odločena, da se znebi svojega vozila in postane plesalka.

Film gradijo izključno posnetki Googlovih »ulične« kamere in glasu. Sara precej spominja na samosvojega robota Hala iz 2001: Vesoljske odiseje (2001: A Space Oddyssey, 1968) in uporniško Avo (Ex Machina, 2014). Film prevprašuje eksistenco, ali robot lahko čuti, ima želje in se instiktivno odloča.

Ob ogledu se prav tako poraja vprašanje o namerah Googla. Ali nam zares želi pomagati, ali z beleženjem naše zgodovine in vsiljevanja oglasov v podzavest vsiljuje neko drugo voljo. Film ponudi razmislek o omejevanju službe, željah, uporu. Na neki točki Google omeni Sari: »Svoje službe ne moreš opravljati, če pri tem ne smeš plesati«. Glasba se spoji z vožnjo Googlovega avtomobila, ki skupaj s Sari začne »plesati« po ritmu.