Vsa severna mesta (Svi severni gradovi, 2016) je prvenec režiserja Daneta Komljena iz Bosne, ki ga je občinstvu prvič predstavil lani v Locarnu. Pred tem je posnel več kratkih filmov; Ja već jesam sve ono što želim da imam (2010) mu je prinesel nagrado tretjega mesta v sklopu Cinéfondation v Cannesu, kratki film All Still Orbit (2016) pa je bil uvrščen v tekmovalni program festivala v Rotterdamu.

Vsa severna mesta (Svi severni gradovi, Dane Komljen, 2016)

Vsa severna mesta bi bilo moč opisati kot pismo, v katerem avtor prevprašuje družbene in ekonomske procese ter medsebojne odnose med posamezniki. Z brezčasjem avtor izpostavlja koncept prostora, ki ga v filmu predstavlja zapuščen in zaraščen hotelski kompleks na meji med Črno Goro in Albanijo. Pozabljene bele pravokotne stavbe po svoji arhitekturi kažejo na velike gospodarske načrte v času ekonomskega razcveta bivše jugoslovanske države v 60. in 70. letih, ki so po razpadu države izgubile svoj namen. Nova prebivalca, o katerih ne pove prav veliko, prostoru z njegovim raziskovanjem, različnimi občutji in spomini podelita nov namen. Podobno pokažejo tudi posnetki gradbenega kompleksa v Lagosu, ki ga je v omenjenem obdobju razcveta zgradilo neko jugoslovansko podjetje, delujoče v Afriki in Bližnjem vzhodu. Ogromen kompleks sredi ničesar ni nikoli zaživel, a so ga sčasoma prevzeli domačini, ga prilagodili svojim potrebam in tako spremenili njegov smoter.

Na brezčasnost kažejo dolgi in počasni kadri rastlinja, arhitekture in likov. Ti veliko spijo in se kratkočasijo. V rutinsko življenje intimno povezanih moških, vstopi tretji (igra ga avtor filma). Dogajanje se bistveno ne spremeni, sprejmeta ga v svoje življenje. S tem avtor želi »nakazati možnost obstoja prostora, kjer moč sprejemanja uspešno odganja moč izključevanja1

V filmu namesto govorjenih besed nastopijo zvoki okolja, pojavijo se tudi odseki besedila Jeana-Luca Godarda, Simone Weil iz Težnosti in milosti in srbskega mita o Kraljeviču Marku. Pri prikazu prostora se avtor poigrava z različnimi oblikami, barvami in svetlobo. Po vstopu tretje osebe večkrat podre četrto steno (v kadru se pojavijo kamera in ekipa). Plavajoče figure pa dajo filmu pridih eksperimentalnega (posnete so namreč pod vodno gladino).


  1. Kataloga festivala 25 FPS 2016.