Brezizhodni ravs

Barve filma Ravs v zaporniškem krilu (Brawl in Cell Block 99, 2017) so v začetku močno kontrastne. Temne barve so skorajda črne, svetlejše barve pa sprane in skorajda bele (barva kože, nebo). S tem avtor Craig Zahler prikaže protagonistovo razpetost med revnim poštenim življenjem in dobro plačanim preprodajanjem mamil. Bradley izgubi službo, skoraj mu tudi razpade zakon. Odloči se za preprodajo in v prizorih začne prevladovati črna barva (Bradleyev nov črn avto, temnejši prostori). Njegovo preprodajanje je posneto s kamero z roke, ki je uporabljena v manj razgibanih prizorih.

Predaja mamil se izjalovi in Bradleya zaprejo, obenem ga preganja sovražna kriminalna združba. Dogajanje se še dodatno zaplete, ko kriminalci od protagonista zahtevajo, da ubije nekoga v zaporu, sicer bo nastradala njegova noseča žena. Do izraza vedno bolj pride grotesknost dogodkov, ki jo avtor uporabi za prikaz posameznikovega vedno bolj zapletenega in brezizhodnega življenja. Kriminalci od njega zahtevajo, da doseže svojo premestitev v strožje varovan zapor, kjer naj bi nekoga ubil. Edina možnost, da pri življenju ohrani svojo družino, je, da z groteskno nasilnim pretepanjem paznikov in sojetnikov podaljšuje in otežuje prestajanje kazni.

V prizorih pretepov je kamera za razliko od bolj mirnih prizorov statična, kar še dodatno poudari natančno zasnovo. Vsak gib in zasuk služita spretni onesposobitvi nasprotnika. Bradleyevi udarci s pretirano lahkoto lomijo kosti in premagujejo še tako mogočne nasprotnike. Z osredotočenostjo na nasilje in bizarno zapleteno zgodbo se film poklanja žanru B–filma iz 70. let.

Ko Bradleyu proti koncu filma uspe premestitev v najstrožje krilo najstrožjega zapora, postanejo tudi razlike med barvami vedno bolj nezaznavne. Da bi rešil družino, sicer moralni Bradley odstrani vsakogar, ki mu stoji na poti. Barve so na koncu samo še umazano rjavi odtenki v kombinacijo s črno.