Neupoštevanje klišeja pošasti

Pošast iz črne lagune (Creature From the Black Lagoon, Jack Arnold, 1954) se začne, ko znanstvenik v deževnem gozdu najde skrivnostne kosti, ki nakazujejo odkritje nove živalske vrste. Ker najde zgolj roko, zbere znanstveno posadko, s katero se vrne po preostanek fosila. Kopanje v kamnih ob najdeni roki ni uspešno, zato iskanje nadaljujejo na koncu reke, v črni laguni, iz katere se domnevno še nihče ni vrnil živ. Okostja sicer ne najdejo, a ugotovijo, da se v laguni nahaja živ primerek, ki ga poimenujejo Škrgamož.

Čeprav je Škrgamož pošast, je prikazan tudi kot žrtev človeškega pohlepa. Utelešenje tega je Mark, glavni znanstvenik, ki meni, da bi bilo najbolje bitje mrtvo prinesti v laboratorij. Skozi film vsi postajajo vedno bolj podobni Marku. Žival sicer ubije številne člane posadke, a po tem, ko vdrejo v njegov dom, zastrupijo vodo, vanjo mečejo ogorke in nanjo streljajo. Takoj ko pridejo v laguno, se pošast le skriva in ko se znanstvenica Kay zaplava v laguni, Škrgamož skrivaj zaokroži okoli nje in jo občuduje. Zdi se, da je bitje vanjo zaljubljeno, česar se posadka ne zaveda, kar ga prikaže kot nerazumljenega namesto zgolj zlobnega. Ta element je navdahnil Obliko vode (The Shape of Water, 2017) Guillerma del Tora.

Nekatere člane posadke skrbi, da nihče ne bo verjel njihovemu odkritju. Zato David, eden od znanstvenikov razglablja o možnosti obstoja tovrstnih bitij, zaradi neraziskanosti in skrivnostnosti živalskih vrst v Amazonki. S tem skuša prepričati, da je obstoj mogoč. K prepričljivosti pripomorejo 3D podoba, počasni podvodni posnetki in kostum Škrgamoža. V vodi se celo njegove škrge premikajo, kot bi z njimi dihal. Realističen in grozljiv prikaz pošasti ter njegova podoba nerazumljene žrtve ustvarjata ravnotežje, zaradi katerega Pošast iz črne lagune preseže film o pošasti.