Drevo drugačnosti

Petrovo rojstvo je v filmu prikazano s prispodobo – iztrga se iz vejevja. Rodi se z deformacijo leve roke, saj ima namesto prstov vejice, ki med njegovim odraščanjem rastejo. A Peter živi v svetu, kjer je kakršnakoli drugačnost ali neobičajnost nesprejemljiva.

Prvi kader filma prikladno zajame vse, kar si film v nadaljnjem poteku prizadeva izraziti. Več brez stoji druga ob drugi, sčasoma pa začnejo padati. V animaciji, kjer so uporabljene le tri barve, bela barva brez – in tudi breze same, saj so edina drevesna vrsta takšne barve – izstopa. Postopoma je te barve vedno manj, dokler povsem ne izgine. Daljši kader se tako zaključi šele, ko se znebi izstopajočih elementov. V preostanku filma se bela barva sicer še pojavi, a ne izstopa, s čimer se napoveduje destruktiven odnos družbe do Petrove posebnosti, drugačnosti.

Motivika vejevja je še posebej izrazita. Poleg Petrove roke so tu še prehodi med prizori, ki so sestavljeni iz vizualno osupljivega prepletanja vej in se odvijejo, ne da bi prekinili pripoved. Rastoče veje podčrtajo tematiko odraščanja, pri katerem je rast hitra in neizogibna … kakor rast vej se stopnjuje tudi zaničljiv odnos družbe do Petra – sprva mu prste zgolj pristrižejo, kasneje jih kar zažgejo. Dvoboj med simbolom rasti in simbolom uničevanja se razreši v prelomni točki, ko se Peter uleže na tla, dvigne roko v zrak in zraste v drevo. Tu se družbena težnja po vsesplošnem uničevanju spremeni v težnjo po vsesplošni rasti, saj Petrovo dejanje spodbudi mnoge oponašalce.

Peter želi postati drevo in v nenaklonjeni družbi mu uspe. Svoje drugačnosti ne zatre, ne podredi se družbi, temveč ponižno vztraja naprej. Dokler ne nastopi njegov čas.