Mračen, mrk, šokanten začetek filma da takoj vedeti, da to ne bo neka vsakdanja komedija, ki si jo ogledamo za izboljšanje osebnega počutja.

Drevo (Sonja Prosenc, 2014)

Film pripisuje posebno moč pomenu družine. Žrtvovanje lastnega življenja za dobro najbližjih je redkost. Prikazane so tradicionalne vrednote do maloimetja, cenjenja in ljubezni do družine. Drevo je metafora večnosti in v filmu se vsi pomembni življenjski dogodki družine odvijajo pod hrastom; še posebej ključni dogodek, po katerem je družina dokončno zaznamovana. Zgodba se odvija večinoma za štirimi belimi zidovi, zagrajenimi, da se ne opazi niti kančka zunanjosti. Ta element odraža izoliranost in hladnost, v kateri mora družina bivati.

Film je premislek absurdnega življenja sedanjosti in pomena svobode.