Festivalski utrinki II: Sara Kern, Srečno, Orlo!, 2016

Kako ste dobili idejo za film?

Pred nekaj leti sem za radio napisala kratko zgodbo, ki je izhajala iz podobnega dogodka, kot je predstavljen v filmu – smrt dojenčka. Zgodilo se je namreč mojemu očetu, saj mu je umrla sestrica. Ta dogodek še po 40 letih visi nad družino. Zato se mi je zdelo, da moram o tem spregovoriti še na filmski način.

Posneli ste že nekaj kratkih filmov. Je po vašem mnenju to vaš najboljši film?

Težko je govoriti o tem, kaj je najboljši film in kaj ni. Vsekakor je to moj prvi profesionalni film, prvi po akademiji, kar pomeni, da so to šele začetki (smeh).

Producent filma je bil Rok Biček, ki vas je prvič opazil na projekciji vašega diplomskega filma. Vam je pomagal tudi pri režiji ali je prevzel vlogo izključno producenta?

Ja, veliko sva se pogovarjala. Bil je izjemno pomemben pri procesu, predvsem zaradi svoje režijske senzibilnosti. Še najbolj intenzivno sva sodelovala pri samem scenariju, saj sem mu ga večkrat poslala in je nato odgovoril s svojimi predlogi in nasveti. Pri samem snemanju nisva sodelovala, sva pa pri montaži, kjer mi je spet svetoval. In to sodelovanje ocenjujem kot zelo pozitivno.

Včeraj smo se srečali z glavnim igralcem Tinom in se malo pogovorili. Kako ste sodelovali z njim?

Zdaj me pa res zanima, kaj vam je povedal (smeh). Bil je super. Res je poseben fant in smo imeli srečo, da smo ga našli. Sicer je prišel na avdicijo za nek drug film režiserke Maje Križnik, kjer sem nato opazovala bazo kandidatov in mi je prav on padel v oči s to svojo pojavo. Po tem smo imeli še mi avdicijo z njim, kjer smo se prepričali, da je poseben in da paše v to vlogo.

Vprašali smo ga, kako je on razumel film in je odgovoril, da je »na otroški način želel rešiti težavo staršev«.

Ponavadi, ko delam z drugimi ne razlagam veliko. Scenarija jim sploh ne dam v branje. Na vajah jih postavim v prizore, ki zahtevajo podobno čustveno stanje, dogajanje pa ni isto. Pomembno se mi zdi ohraniti svežino in jih zato pred snemanjem nekega kadra opozorim, kaj točno naj počnejo. S Tinom pred snemanjem nisva imela debat o tem, kaj film je in o čem govori. Vse informacije sem mu posredovala po delčkih med snemanjem. Zato si je verjetno te sestavil v celoto po snemanju oziroma po ogledu filma.

Kako je z vašo prihodnostjo? Že delate na kakšnem projektu?

Ja, pišem scenarij za celovečerec, ampak gre zelo počasi. Zavedam se, da je še dolga pot do končanega filma, bi pa rada pred tem – zaradi samih izkušenj – posnela še kak kratki film.

Se boste držali te zelo intimne tematike?

Sicer nimam strategije za naprej, ampak verjetno, da ja. To je vedno nekako prihajalo ven iz mene. Ta otroški pogled bo v mojih delih prisoten tudi v prihodnje, ker ga rada raziskujem. Dopuščam pa možnost, da se to spremeni, ampak zaenkrat ne kaže tako.