Hollyoodske sanje v roza puščavi
Najnovejši indie film Kalifornijski sen (California dreams, 2017) Mika Otta se odvija v majhnem mestu v Kaliforniji. Na avdicijo je povabil lokalce ter jih prosil, naj odigrajo monolog iz njim ljubega hollywoodskega filma. Avtor je želel v času, ko je pri igralcih pomembnejša lepota kot talent, najti pristne ljudi. Vsi igralci, ki se pojavijo v filmu, igrajo sami sebe. Njihova želja po slavi je rdeča nit filma.
Cory dobi glavno vlogo v nemškem filmu in neuspešno zbira denar za letalsko karto. Patrick pri 28 letih še ni poljubil ženske, z izjemo svoje matere in babice. Kevin se s svojim posebnim stilom – mulet in usnjen brezrokavnik – dojema kot zvezdniško persono. Neil je scenarist, ima se za boga, ki iz ozadja dirigira film. Carolan, ki živi v avtu s svojim psom, ima spisan govor za prejem oskarja, ki si ga želi za filmsko adaptacijo svoje nedokončane knjige. Zgodbe protagonistov se prepletajo, povezuje jih Cory. Po besedah avtorja je Cory zelo poseben posameznik, ki ne uspe iz začaranega kroga težavnega življenja. Sooča se z nezaposlenostjo, nepoznavanjem jezika, osnov matematike in željo, da bi postal igralec.
Snemanje filma je potekalo dve leti – dva dni so snemali, tri tedne pa imeli pavzo. Scenarija ni bilo, zgodbo so »pisali« protagonisti in improvizacija. Skozi pogovore s Coryjem se razkrijejo osebnosti in intime nastopajočih. Avtor ga postavi v avto, na sovoznikov sedež, kjer se pogovarja z njimi. V osmih letih poznanstva s Coryjem (nastopil je v več Ottovih filmih) je v njem odkril iskreno persono, ki ne pozna sarkazma ali ironije in se mu tudi najbolj sramežljivi ljudje v pogovoru odprejo. V njem ne vidijo grožnje, saj z deljenjem svojih osebnih težav in izkušenj vzpostavi zelo osebne pogovore o vrstah seksa, mentalnih institucijah, biseksualnosti, ki pa ne izpadejo vulgarno ali neprimerno, prej nedolžno in vsakdanje.
Prizore, v katerih je prisoten dialog v ozadju, spremljata tišina in pogled na umirjeno kalifornijsko puščavo. Puščavsko okolje je prikazano v delih dneva, ko se zaradi vzhajajočega ali zahajajočega sonca rumen pesek obarva nežno roza. Neme prizore vožnje s kolesom ali sedenja na klopci režiser zapolni z glasbo klasičnih hollywoodskih filmov, s čimer jim doda dramatičnost. Skozi to glasbo v fikcijo realnih ljudi priplavajo »kalifornijske sanje«.