Anton, protagonist animiranega filma Analysis Paralysis (Anete Melece, 2016), je osamljen človek srednjih let, ki se kljub svoji dobrovoljnosti ne zna vključiti v družbo. Zaradi svojega plašnega značaja ne pritegne pozornosti mimoidočih. Dan za dnem prihaja v park s svojim psom, da bi tam našel soigralca pri šahu. Tam zagleda vrtnarko, ki je v nasprotju z njim družabna in odprta do ljudi. A mnogim mimoidočim se zdi nadležna, saj vsakogar sprašuje, kdo je skazil njen vrtiček. Zato se je ljudje raje izogibajo.

Analysis Paralysis (Anete Melece, 2016)

Poleg težav pri navezovanju stikov, ima Anton probleme pri sprejemanju novega in spreminjanju navad. Čeprav poskuša prestopiti svoje meje, se vedno znova ujame v lastno negotovost. Vse to vzbuja občutek tesnobe, ki ga avtorica ponazori na komičen način, s povečanjem protagonistove glave. Tesnobni občutki dosežejo svoj vrh, ko Antonu po nevrotičnem nakupovanju pred trgovino raznese glavo, polno misli, dvomov, spominov in strahov. Doma jih uredi, pospravi v posamezne škatlice in tako ugotovi, da imata z vrtnarko nekaj skupnega. Oba se počutita neopažena in izključena. Anton se odloči, da bo pristopil k vrtnarki. Ta se ga razveseli in privoli v partijo šaha, ki ju poveže in popelje iz osame.

Problem introvertiranosti in nezmožnosti vključevanja v družbo avtorica prikaže na komičen način. Poleg komičnega, lahkotnejšo atmosfero ustvarja tudi vizualna plat filma. Avtorica uporabi tehniko risanja s flomastri. Podobe so kljub resnejši tematiki žive in barvite. Zdi se, da ja rešitev problema v odprtosti do sočloveka. Ko se Anton za trenutek neha ukvarjati s svojimi skrbmi, ugotovi, da podobni problemi pestijo tudi druge. S tem, ko pomaga drugemu, pomaga tudi sam sebi. To na vizualni ravni simbolizira njegova ponovno pomanjšana glava.