Nek ide Tito u pičku materinu!

To so bile zadnje besede v filmu Houston, imamo problem! (2016) Žige Virca, ki jih je izrekel Ivan Pavić, raketni znanstvenik, ki mu je totalitarni sistem v Jugoslaviji vzel življenje, kakršnega je poznal. Film odlično spremlja vrnitev Ivana v njegovo matično državo (prej Jugoslavija, sedaj Hrvaška), ki mu je zdaj popolnoma nepoznana. A dokumentarec ne govori le o življenju Ivana in njegovemu snidenju s svojo hčerko, ki jo šele spozna. Z arhivskimi in odigranimi posnetki Tita, Kennedyija, s studijskimi posnetki poveljnika jugoslovanske armade in filozofa Slavoja Žižka popelje v zgodovino ter filozofijo jugoslovanskega ZLOČINA (kraje denarja).

Houston, imamo problem! (Žiga Virc, 2016)

Poveljnik jugoslovanske ljudske armade očitno ostaja še vedno zvest svojim/jugoslovanskim skrivnostim in jih ne izdaja kljub 25 letni demokraciji v Sloveniji. Režiser to projecira z zanimivim »vzporednim« prikazovanjem njegovih odgovorov ter odgovorov Ivana Paviča.

Avtor: Ali ste kdaj ukazali ponarejevanje znanstvenih zapisov?
Poveljnik jugoslovanske armade (šef): Ne, tega jim nisem nikoli ukazal.
Ivan Pavič (delavec): Naročeno mi je bilo ponarejevati skice, poročila, zapiske, dokaze …

Morda so bili ljudje sicer zadovoljni s socializmom, a film pokaže, da je bil socializem v Jugoslaviji lopovski. Jugoslavija je bila dežela zatiranja osebne svobode. Film je ne poveličuje, temveč jo predstavi v objektivni luči. Ni bila tako »prijetna« dežela, kot jo opisujejo naši dedki, pa tudi nekateri starši, ki pravijo, da je vsak imel delo in prostor za življenje. To so res imeli. Je prijetno živeti v taki deželi, ki krade.