Kruto življenje

Triler – krut film (Thriller – A Cruel Picture, 1973) švedskega režiserja Boja Arneja Vibeniusa, ki se pod film podpiše s psevdonimom Alex Fridolinski, je eksploatacijski film o ženski na maščevalnem pohodu. Že kot deklico jo zaznamuje travmatčni dogodek, ki je kot nekakšna slutnja njenega življenja v prihodnosti. Nedolžnost režiser prikaže z rumeno – njena oblekica in travnik, posut z rumenim jesenskim listjem. Ponovno jo uporabi v drugem odločilnem trenutku, in sicer v prizoru, ki prikaže njen dokončen poraz in izgubo vsakega upanja; vsaj začasno. Po neuspelem pobegu neznancu, ki jo je ugrabil ter prisilil v prostitucijo, se rumena barva v filmu ne pojavi več. Prevladovati začne črna barva, tako v oblačilih in dekoraciji prostora kot tudi v sami osvetlitvi prizorov – dogajanje se odvija v temi oziroma na črnem, nedoločljivem ozadju, kjer izstopajo obrazi. S tem se pozornost preusmeri na junakinjina čustva. Ta približuje bližnji plan, junakinjino stisko pa doživeto ustvarijo še počasni posnetki in zlovešča glasbena podlaga Ralpha Lundstena, ki jo iz nemočne ženske povzdignejo v kruto maščevalno silo.

V glavni vlogi nastopi Christina Lindberg, ki s svojimi dekliškimi potezami uteleša prikazano nedolžnost. Ta nedolžnost si tako močno nasprotuje grafičnemu nasilju v filmu, da so prizori z bližnjimi plani njenega obraza bolj intenzivni in trpki kot nasilje samo. Maščevanje glavne junakinje ne nastopi hipno, kot je značilno za rape-and-revenge filme, saj se junakinja prične uriti v borilnih veščinah, streljanju in divji vožnji. Ti prizori se izmenjujejo z eksplicitnimi prizori prisiljenih spolnih občevanj in vbrizgavanja heroina. Trpinčenje, ki ga doživi jo naredi hladno in brezčutno. Svoje mučitelje kaznuje brez usmiljenja.

Izumetničena igra s pretiranimi kretnjami in kriki igralcev v upočasnjenih sekvencah pretepov deluje teatralno, skoraj humorno. Pomenljiva glasbena podlaga, ki se pojavi v omenjenih sekvencah, in upor ženske kot superjunakinje dvigneta Triler nad komercialno zastavljen film, kar je bila izhodiščna pozicija režiserja.