Družinski film (2015) govori o družini, v kateri nič ne deluje. Avtor Olmo Omerzu ter direktor fotografije Lukáš Milota to disfunkcionalnost predstavita s subtilno, statično, umirjeno fotografijo, ki deluje kot kontrast kaotičnim odnosom.

Družinski film (Olmo Omerzu, 2015)

Scenarij filma, ki ga je napisal dramaturg Nebojša Pop-Tasić, je teoretično popolnoma nepravilen – ne sledi osnovni scenaristični paradigmi – a vseeno deluje in povsem na svoj način pripelje do zatemnitve. Lahko bi rekli, da je mogoče prepoznati, da je scenarij pisal gledališčnik, s čimer seveda ni nič narobe, saj je na mestu.

Film prodre skozi zid, ki omejuje običajni »družinski film«. Prikaže ga na nov načine in veliko bolj poglobljeno. Odnosi v družini so disfunkcionalni, a vendar se na koncu vsi povežejo, čeprav bolj fizično – po besedah scenarista – kakor pa miselno in duhovno.