Neke osamljene noči na gozdni cesti …
Jazbec poje preveč zrelih hrušk, kar ga napelje do tega, da policistom ukrade avto. To bi bila zgodba filma Špele Čadež Nočna ptica (2016) v eni povedi. A vendar, ko jazbec z avtomobilom drvi po gozdni cesti in se v pijanskih blodnjah pogovarja sam s sabo, se razkrije problematika filma. Alkoholizem, o katerem se v družbi večkrat ne govori, film obravnava na tragikomičen način (kot policista obravnavata jazbeca), problema pa nikoli zares ne razreši. Lik jazbeca pooseblja tisto, kar je živalskega v človeku. Sporočilo je podano skozi čudovito temačno kolaž animacijo, ki prikaže propad njegove osebnosti skozi vedno bolj psihadelične luči, ki se svetijo iz teme. Temačna atmosfera filma med drugim poudarja tudi jazbečevo osamljenost, ki se nasploh odseva v ciničnem obnašanju in pogovarjanju jazbeca s samim sabo.
