Nikoli ni odgovor

Film Če ne zdaj, kdaj …? (2021), ki ga je režiral Jens Rosemann, jasno in humorno predstavi nesmisel odlašanja, s katerim se lahko marsikdo poistoveti.

S filmom se režiser/scenarist posmehuje tako ljudem, ki odlašajo, kot tudi pojmu prelaganja na kasneje. Hkrati pa se zdi, kot da je v umetnost prenesel zgodbo, ki je blizu njemu samemu. Jasen je komični pristop, hkrati pa tudi simpatija situaciji, v katero je postavljen protagonist: oklepa se milijon in enega razloga, da ne bi splezal po lestvi do odskočne deske.

V dialogu s samim sabo razglablja o vseh možnih nevarnostih, ki ga lahko čakajo med desko in bazenom. Z vsakim pogledom na lestev vidi le jutrišnji dan.

Naposled le nima več kam pobegniti, saj se za njim nabere večkilometrska kolona nepotrpežljivih plavalcev, ki bi radi prišli na vrsto za odskok. Zrinjenemu ob lestev ne preostane več druga pot kot navzgor. Na vrhu pa ugotovi, da je bilo pravzaprav precej lažje, kot je pričakoval.

Ko se protagonist naposled le odrine, se šele prične prava poezija kratke animacije: namesto, da bi skočil v bazen pod sabo, ga sila odskočne deske požene v polet skozi vesolje in čez. Potopi se v narobe obrnjen bazen na drugi strani zvezd. To simbolizira, da se lahko z nekaj truda svet obrne na glavo; na najboljši možen način. Pa še skozi vesolje poletiš!

Tri-minutna animacija ima čudovit in specifičen estetski značaj. Liki in svet okoli njih so zasnovani z enako mero komičnosti in elegance. Stil spominja na karikature iz časopisa. Glasbena podlaga in zvočni učinki popolno dopolnjujejo vizualizacijo in doprinesejo k poanti zgodbe. Eden izmed najbolj zanimivih elementov pa je zagotovo glas Christopha Fleischerja, ki je bil posojen zavlačujočemu protagonistu. Zadane vse prave note humorja in navdušuje s popolno mešanico čemernosti, vdanosti v usodo in igrivosti.

Gre za eno najpomembnejših življenjskih lekcij, zamaskiranih v običajen dan na bazenu. Samo začeti je treba in postaviti nogo na prvo desko na lestvi. Ne samo, da je protagonist varno končal v bazenu, temveč je med odskokom videl cel kozmus.

Čeprav gre za zgodbo o odlašanju, film v celoti motivira.