Subjektivnost banalnega izkustva

Prvi film avantgardne feministične filmske ustvarjalke Helke Sander Subjektivnost (1966) eksperimentalno secira različne perspektive urbanega Berlina v Zahodni Nemčiji. Kamera v objektiv zajame pester vrvež ulice in tamkajšnjega avtobusnega postajališča ter prevzema subjektiven stil, s katerim se približa različnim pogledom tamkajšnjih ljudi, katerih misli so artikulirane kot glas v offu.

Protagonistično stališče zavzame mlada ženska, katere korake, približujoč se postaji, in različne elemente okolice, kot so denimo vitrine in prodajni eksponati, skozi njen pogled spremlja kamera. Sočasno lahko slišimo njeno razmišljanje o posledicah znižanja starosti za volilno pravico na deset let. Tok misli prekine njen pogled, ki se ustavi na dveh moških, ki jo očitno opazujeta. Njeno stališče in s tem njene misli, ki ocenjujejo moška, njuni samozavestni, pravzaprav že domišljavi drži, sedaj preglasi njuno ocenjevanje nje. Subjektivna pripoved posameznih perspektiv je izmenjujoče podana, a pravzaprav poteka sočasno, brez zavedanja o objektivizaciji in hkratni kritiki te objektivizacije.

Kljub temu da ta pripovedni pristop, ki omogoča intimen vpogled v necenzuriran tok misli posameznika, ki zaznava okolico, s tem prikaže pristno subjektivno izkušnjo in ekspresijo, lahko med posameznimi pogledi zaznamo razlike. Razmišljanje treh neznancev odzvanja njihovo samozavedanje in zavedanje njihove pozicije v prostoru, ki ga zavzemajo. Kamera zaznava poglede ženske v detajlih, kot so roke, ramena, žepi in deli oblačil, točke teles teh dveh moških, ki izražajo govorico njunih teles. Osredotoči se na branje njunih manir, njen pogled je namreč manjkrat neposredno usmerjen v njuna obraza, medtem ko moška večino časa opazujeta njeno obličje. Tako so njuni pogledi bolj neposredni in vzpostavijo dominantnejšo pozicijo v tej, sicer nemi interakciji. Vizualno vzpostavljeno dinamiko interakcije pospremijo že omenjeni glasovi, katerih jakosti variirajo. Misli ženske zamenjajo misli moških, ki so tudi glasnejše in s tem dominantne.

Vzpostavljena dominantnost moških, čeprav ni niti verbalizirana, postavi žensko v nelagoden položaj. Kamera z njenim pogledom naredi zasuk okoli svoje osi, saj se ženska v naraščajoči napetosti želi prepričati o varnosti in preveriti, kje sta moška, kajti njuna prisotnost postaja skoraj utesnjujoča. Tako izpostavljena in naposled obkoljena ženska anksiozno prikliče prvi taksi, ki ga zagleda in nemudoma sede vanj. Ta kratka in brezbesedna interakcija treh posameznikov ponazarja, kako je izkušnja mesta močno determinirana s spolom in kako ta prežema subjektivno realnost.