NY: mesto upanja

Manhattan je leta 1997 le še bleda senca nekdanje urbanistične prestolnice. Sedaj je močno zastražen in z zidom obdan zapor. Je edini v Ameriki in ko enkrat prideš notri, ne prideš več  ven. New York, iz takrat ne tako daljne prihodnosti, deluje enako kot Amerika danes. Okoli nje raste zid, čedalje bolj spominja na policijsko državo in spopada se z vse večjo prezasedenostjo zaporov.

Pobeg iz New Yorka (Escape from New York, 1981) Johna Carpenterja je distopična akcija, ki se odvije v temačnem vzdušju, ki se nenehoma stopnjuje s hitrimi rezi in z zmeraj bolj dinamičnimi premiki kamere. Film ne ponudi le družbene kritike tedanje Amerike, ampak tudi s suspenzom in ikoničnimi citati nabito pustolovščino. Ponaša se s pisano igralsko zasedbo (Kurt Russell, Lee Van Cleef, Ernest Borgnine, Adrianne Barbeau, Harry Dean Stanton itn.) in velja za klasiko.

Na otok strmoglavi predsednik in edina možnost za njegovo rešitev ostaja bivši vojni heroj Snake Plissken. Kot mnogi vojaki, ki so se v tistem obdobju vrnili iz Vietnama, se tudi on ne uspe privaditi na novi politični sistem. V nezmožnosti prilagoditve in iskanja nove zaposlitve je primoran oropati banko in pristane v zaporu. Direktor zapora mu ponudi oprostitev vseh zločinov, če v štiriindvajsetih urah reši predsednika in ga živega pripelje nazaj v civilizacijo. Ta ima namreč pri sebi kaseto, ki lahko reši svet pred jedrsko katastrofo, zato menjava predsednika ne pride v poštev. Snake je klasičen anti-junak, ki se ne meni za katastrofe in podobne pretnje. Prav tako se ne požvižga na nikogar in zagotovo ni volil zmagovalca predsedniških volitev, vendar pa je za lastno svobodo vseeno pripravljen narediti izjemo. Ko proti koncu le pokaže nekaj sočutja in predsednika vpraša, če ima kakšno mnenje o preminulih med procesom reševanja, ga ta ignorantsko odslovi. To kaže na pomanjkanje občutka za malega človeka, sploh če ga pojmuje kot izmečka, že zaradi nekega nepomembnega prekrška obsojenega na doživljenjsko prestajanje kazni na Manhattnu.

Distopičen New York že od nekdaj velja za mesto upanja in svobode, zato so tu vzporednice zidu z današnjim časom, ko se »demokratična« Amerika histerično želi ubraniti priseljencev še kako na mestu.