Odnos do zastav

Pred zastavami (Izpred zastava, 2016) je prvi kratki dokumentarni film Sanje Bistričić. Predstavi ljubezensko zgodbo med Hrvatom nacionalistom in Srbkinjo, a film kljub klišejski zgodbi ne daje vtisa klasičnega ljubezenskega filma.

Na začetku se glavna junaka, Đuro in Elvira, predstavita vsak posebaj. Pred popisano steno zapuščene zgradbe razlagata, kako sta se spoznala in že ob tem oba v ospredje postavita narodnost. Ta jima predstavlja največjo oviro, saj je Đuro nastrojen proti vsemu tujemu, predvsem pa srbskemu. Kljub temu da dekletu iz Srbije priložnost. Nepojasnjeno sovraštvo do Srbov postane bolj jasno, ko Đuro razgali zgodbo o svojem očetu, ki je umrl v vojni. Zdi se, da od tod izvirajo njegovi predsodki. Od tod pa izvira tudi njegova želja biti to, kar mu je kot otroku manjkalo — oče. Ko mu Elvira to željo izpolni, se lahko še bolj oddalji od predsodkov, saj se sooči z njihovim virom. Tako se film, ki se začne z izpostavitvijo predsodkov in sovraštva, konča s pomirljivim koncem o nadvladi ljubezni.

Drugačen vtis od dokaj klišejske zgodbe pa pusti pretiravanje, za katero se zdi, da resnost in ganljivost filma nadomesti z rahlo posmehljivostjo. Po treh mesecih se Đuro in Elvira odločita imeti otroka in skupaj se odselita v Zagreb. Slednje deluje karikirano, kar režiserka poudari še s tem, da ju pred rojstvom otroka skupaj prikaže le enkrat. Film od klišejev oddalji tudi odnos likov do lastne zveze — sicer jo vidita kot pristno in ljubečo, a se kljub temu zavedata njene absurdnosti, ki jo večkrat komentirata ali se ji smejeta. Poleg tega pa v dialogih pogosto (delno) v šali drug drugega zbadata.

Film obravnava pomembnost ljubezni in premagovanje sovraštva, a ob tem ne izpade suhoparno, temveč zabavno in rahlo zbadljivo.