Ples peska
Prostrani ocean nam je, čeprav blizu, skoraj nepredstavljiva entiteta. Njegova velikost, lepota in neraziskanost v nas vzbujata občutek majhnosti in radovednosti. V ciklusu študij kratkih filmov Ocean Cantos poskuša režiser Andrej Zdravič razkriti skrivnosti oceana skozi proučevanje vseh njegovih sestavnih elementov. V filmu Popotovanje peska (2017) so ta sestavina drobci peska, ki jih morje odnaša in prinaša, sproti pa jih poganja v vzorčasto gibanje.
Popotovanje peska se začne in konča s posnetkom obale, kjer veliki penasti valovi počasi in brez prestanka preplavljajo kopno. Ciklična oblika filma poudarja neustavljivo ponavljanje naravnega pojava, ki se bo odvijal ne glede na prisotnost opazovalca. Hkrati pa krožnost opiše zgodbo seznanjenja z oceanom – od prvega srečanje z morjem na daljavo, ki ga potem v nadaljevanju spozna veliko bolj intimno skozi podrobnosti in se na koncu od njega poslovi.
Mejo med kopnim in morjem z vsakim valom zabrisuje pesek, ki mu kamera sledi od blizu in ob vsakem naglem premiku. Zaradi sile vode se kot iz ničesar pojavijo majhne sipine, nad katerimi plavajo pisani skupki peska, ki nanje mečejo senco. V kadru se iz dveh preprostih snovi – vode in kamenja – sestavi preplet pisanih in temnih lis ter vijug. Poleg vizualnih se ponavljajo tudi vzorci močnega šumenja, ki spremljajo vsak val in premik peska. Vzorci, ki nastajajo in se prepletajo, delujejo skoraj hipnotično. Ko na obalo nanese val, se z njegovim prihodom kamera nekoliko oddalji in šele s to kretnjo lahko zaznamo prisotnost opazovalca. S prihodom valov se prekine mirno hipnotično stanje, ki za kratek čas izbriše vzorce in prej urejeno premikajoči pesek grobo zmeša z morsko vodo. Vsak val prekine začaranost dogajanja in tako izenači mir, ki ga je ustvarila čista slika pretakanja vode.
Med opazovanjem se začnejo porajati vprašanja, kje vse je pesek že bil v času svojega obstoja in kako večjo moč in pomen ima kot bitje, ki ga opazuje. Izpostavljen element je preprost, neposredno ne izraža nobenega globljega pomena in ne kliče po pozornosti. Le obstaja in v svoji majhnosti dopušča opazovalcu izbiro, da ga poveličuje.