Huda Črna (Bad Black, 2016) daje vtis, da ga je posnela skupina prijateljev. Kar pravzaprav ni daleč od resnice. Ugandski filmski studio Wakaliwood, pod okriljem katerega je nastal, je leta 2010 ustanovil avtor filma, Nabwana Isaac Geoffrey Godfrey.

Huda Črna (Bad Black, Nabwana Isaac Geoffrey Godfrey, 2016)

Z ekipo filmskih navdušencev, za katero pravi, da so pravzaprav njegova družina, je v desetih letih posnel več kot 15 no-budget (Hudo Črno so ustvarili s pičlimi 65 dolarji) filmov. Zaradi svoje nepopolnosti Huda Črna deluje izvirno. Da je snemanje filma skoraj brez sredstev sploh izvedljivo, morajo vsi člani ekipe sodelovati na vseh ravneh produkcije, od izdelave rekvizitov iz kovinskih ostankov do oblikovanja maske.

Nabwanovi filmi v tem pogledu nikakor niso preprosti, kar se odraža tudi v akcijskih sekvencah, ki jih je Huda Črna polna. Za dobro koreografijo akcije je poskrbel slumovski kung fu mojster, ki tudi sicer vodi delavnice za krajane. Akcijske segmente sestavljajo tudi posebni učinki, npr. eksplozije in helikopterji ter avtomobili, ki z okornim gibanjem sicer takoj izdajo, da niso pravi, a se njihova površna podoba vseeno popolnoma ujame s siceršnjo estetiko in samoironičnim vzdušjem filma.

Samoironija se najbolj očitno odraža v pripovedi video jokerja (VJ) Emmieja. Slednji pripoveduje kot zunanji opazovalec, hkrati komentira dogajanje, sinhronizira like in, kadar se mu zdi, da zgodba to potrebuje, doživeto doda tudi zvočne učinke (»Brum brum,« ko se ugandski Schwarzenegger pelje v Subaruju.). Tako VJ Emmie na zabaven način razgali kulturne samoumevnosti in z določeno mero distance, na pristen način predstavi življenje v Ugandi.

Hudo Črno prežemata nepretencioznost in iskrenost, kajti slabša kvaliteta posnetkov, kamera iz roke in uporaba naturščikov ustvarjajo občutek, da gre za naključno izbrane domače posnetke prebivalcev Wakalige.