Voskaste duše

V Polaščevalki (Possessor, Brandon Cronenberg, 2020) ima poklicna morilka Tasya Vos, ki dela za tajno ameriško biotehniško podjetje Zoothrough, sposobnost polaščanja telesa. S pomočjo možganskega vsadka prevzame nadzor nad telesom izbrane osebe, ta pa postane v svoje telo ujeta in povsem nemočna kot nekakšen duševni talec. Tako v telesu sočasno domujeta dve osebnosti – Vos in njen talec. Za talca izbere osebo, ki tarčo dobro pozna in bi lahko za umor imela motiv. Polaščevanje mentalno izčrpava obe osebnosti, ki se nato bojujeta za prevlado in nadzor nad telesom.

Pri spopadanju z mentalno zahtevnimi situacijami ji pomaga psihoterapevtka, ki med seanso polaščevanja z Vos ostane v stiku po zvočni povezavi. Vos skozi terapijo poskuša ohraniti svojo osebnost, ki se postopoma zabrisuje. Med terapijo opazuje, prijema in opisuje osebne predmete s sentimentalno vrednostjo. S psihoterapevtko tako preverjata, koliko se je njena osebnost zmešala z osebnostmi talcev.

Duševno združevanje v enem telesu je Cronenberg izvirno upodobil z animacijo voskastih figur. Prepoj osebnosti prikaže s stapljanjem in raztapljanjem voska – Vosina podoba se stali, zamenja jo voskasta podoba talca. Avtor z animiranimi sekvencami prikaže nevzdržnost soobstoja dveh duš v enem telesu.

S polastitvijo telesa Colina, bodočega zeta nove tarče, Vos naleti na težavo, ki je ni vajena. Colinova osebnost se močno upre, ko prepozna tujko v svojem telesu. Polarnost film prikaže s komplementarnim kontrastom. Vos spremljajo topli, rdeče-oranžni odtenki, Colina pa modri. Mentalna izčrpanost pusti posledice na obeh, ko se meje njunih jazev zabrišejo. Telo tako močnih osebnosti, ki se obupano borita za prevlado, ne prenese, zato je združenje pogubno za oba.