Na hrvaško-slovenski meji je sredi vaške ulice postavljena ograja, ki ločuje slovenske in hrvaške vaščane. Ti so se v času Jugoslavije, ko meje ni bilo, počutili kot del skupnosti. Kratkometražni film Soseda (Neighbours, Clara Serena Millán, Daniel Rivas Pacheco, Paulin Amato, Romana Biljak Gerjevič, Slovenija, 2017) skozi spontan pogovor Hrvatice in Slovenca, nekdanja prijatelja, se zariše odnos tamkajšnjih prebivalcev do meje, do Jugoslavije in drug do drugega. Avtorji za film niso napisali scenarija, imeli so le okvirno idejo o čem približno mora teči pogovor, saj so želeli pridobiti mnenja ljudi, ki so jih meje zaznamovale.

Strinjata se, da so vojno ob razpadu Jugoslavije gnali politiki. Vprašata se, kaj bi storila, če se vojna ponovi in odgovorita »prav nič«, saj se zavedata posameznikove nemoči vpliva na družbenopolitične razmere. Pogovor nanese tudi na njihov vpliv na posameznika. Nekdanja prijatelja se usedeta za lepo postavljeno mizo in nazdravita na stare čase v obžalovanju, da se dandanes toliko bolj redko družita. Ko se kader razširi, postane jasno, da je miza med ozkimi vrati v železni ograji, kar podčrta trenutno stanje. Prav ta vrata so avtorje navdahnila. Ograjo z vrati sedeča  poimenujeta zapor.