S Primorci in drugimi smo ponovno ostrili pogled in brusili peresa na letošnjem jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma, ki je med 12. in 16. septembrom 2017 potekal v Portorožu. V sproščenem festivalskem vzdušju smo se vsak dan spoznavali s posebnostmi domačega filma različnih filmskih zvrsti in s sodobnimi trendi, posebno pozornost pa smo namenili mladim, neodvisnim filmskim ustvarjalcem i...
Študentski film Zamejen (2016) Lea Černica je sestavljanka komedije, animiranega, dokumentarnega in igranega. Avtor na primeru svoje narodnostno mešane družine obravnava nezaželenost s strani slovenskega in italijanskega naroda. V očeh Slovencev so obravnavani kot neumni Italijani, ti pa jih imajo za »ščave« in jih nočejo zase. Animirani kolaž, ki je mestoma vstavljen med dokumentarne in igrane...
Kako je možno, da je nekoč velika domovina Jugoslavija danes tako preraščena s šumom? Šum Balkana (2016) Borisa Petkoviča ni samo filmska zgodba, vrteča se okoli glasbeno obarvanega šuma, ki nastane ob neusklajenem improvizoričnem igranju več glasbil hkrati. Film obravnava predvsem šum kot nerazločno oglašanje preteklosti, ujetih v sedanjosti. Šum so meje, umetne meje. Nekdaj enotna nacija...
Kratki film Niko (2016) Andreja Košaka prikaže mladega prestopnika, ki se sooča s problemi v družini in popravnem zavodu. Kruto okolje ga sili, naj stisne zobe in potrpi s svojo nasilno družino. Ko ga izpustijo iz zavoda nazaj k družini, Niko udari očeta, zato se zateče nazaj na zavod po pomoč. V zelo kratkem času se naniza mnogo dogodkov. Zdi se, da kratki kadri in odrezan dialog ne omogočita ...
Z recitacijo pesmi Vaska Popa Pre igre glas v off-u v uvodni sekvenci nakaže rdečo nit filma Playing Men (2017) – pomen igre in igranja v človeški kulturi. Režiser Matjaž Ivanišin pod drobnogled vzame igre oz. navade, neločljivo vpete v tradicijo ljudskega okoliša. Dvojnost, ki močno preveva celoten film, se zariše že na začetku, pri predstavitvi posameznih iger. La ruzzola del formaggio in kam...
Jože Dolmark sredi Playing Men (2017) Matjaža Ivanišina v kamero otožno pove, da režiser nima več idej in ne ve, kako nadaljevati film. Kamera se zasuče k avtorju, ki skrušen sedi pred steklenico piva. Sledijo podobe razmišljujočega avtorja v praznih gostilnah. Zdi se, kot da v mislih išče podobe, ki bi jih bilo vredno zajemati, hkrati pa se sprašuje, če je sploh še vredno zajemati kakršnekoli ...
Na okrogli mizi FIPRESCI-ja (Društva slovenskih filmskih kritikov), kjer so sodelovali Tina Poglajen, Ana Šturm, Jasmina Šepetavc, Maja Krajnc, Matic Majcen in Peter Cerovšek, je potekala poglobljena debata o stanju slovenskega filma in filmske kritike. Udeleženci so razglabljali o vprašanjih, kot so, zakaj so slovenski filmi le redko uspešni v svoji lastni državi, zakaj se je tako težko uvelja...
Smo lahko na odru bolj iskreni kot v vsakdanu? Dramska igra, pri kateri obstaja več metod oblikovanja lika, od igralca terja črpanje lastnih izkušenj za upodobitev prepričljive in iskrene vloge. Kaj pa, če je vloga, ki jo ustvariš, tvoj jaz. Ali potem še vedno igraš? Povsem jasen ljubezenski trikotnik, obči družbi znan predvsem zaradi govoric ali tabloidnih člankov, je čisto nasprotje fil...
Navdušen sem bil nad besedo ‘igra’ oz. ‘igrati’, ker se v slovenskem jeziku pojavlja v popolnoma različnih kontekstih – otroci se igrajo, nekdo igra inštrument, oseba igra v gledališču ali filmu … Ko se pojavim v filmu, igram in sem del igre. Moški igrajo vloge moških – nekateri se trudijo biti najmočnejši, drugi najglasnejši. A istočasno so slabiči, cincajo, saj ne vedo, kako naprej. Kot jaz s...
Hočem torej reči, da je danes več avtorjev, avtoric, ki svoje prve korake naredijo s skromnejšimi sredstvi, hkrati pa so tehnično in obrtno na nivoju, da so lahko njihovi filmi prikazani tudi na nacionalnem festivalu. To je prednost, ki jo danes imamo vsi. Ostrenje pogleda: Ste si na letošnjem Festivalu slovenskega filma ogledali veliko filmov? Miha Hočevar: Da. Trudim se, da bi tu videl čim ve...