»Vrtnar«

Da bo »obdeloval le svoj vrtiček« neozirajoč se na druge, se odloči neimenovani možakar v kratki računalniški animaciji V daljavi (In the Distance, 2015) Floriana Groliga. Njegov »vrtiček« uspeva visoko nad oblaki – na vrhu pokončnega belega kvadra (stolpnice, ki nima oken ali vrat; z izjemo njegovega stanovanja). Avtor v uvodu prikaže zgornjo polovico stolpnice, sledi pa sekvenca – z vidika položaja kamere – enakih statičnih kadrov njenega vrha z vmesnimi časovnimi preskoki. Kar se nahaja pod stolpnico, ostaja skrito. Sekvenca deluje dokumentarno, kot da bi Grolig s kamero beležil možakarjevo življenje, potem pa v montaži izbral ključne utrinke – podnevi zaliva rože, bere, lovi vrane na strehi, posluša glasbo, ponoči spi … Četudi ostane nerazjasnjeno, kdo je postavil nenavadno stolpnico, pa je dokaj jasno, da je pri izgradnji sodeloval njen edini stanovalec – stolpnica pomeni izključitev iz družbe. Prikladno metaforo je mogoče prenesti na situacije v resničnem svetu – vsak posameznik, ki se namerno odklopi od civilizacije, namreč živi v svoji visoki beli stolpnici.

Kako neznosna mora biti družba, da je pobeg smiseln? Tako neznosna, da v njej vsako noč divja vojna – padajo bombe, potekajo letalske bitke … Sprva se vojna ne dotakne prebivalca stanovanja z (domnevno) najlepšim razgledom v mestu. Prepričljiva zvočna podlaga in bliski bombnih eksplozij v prvi mračni, oblačni noči nakazujejo, da se vojna vendarle odvija blizu. Z vsako naslednjo nočjo se približuje – stolpnico preletavajo vojaška letala, zgornji rob stolpnice se okruši zaradi udarnega vala, ki ga možakar, duhovito, zakrpa z dežnikom, podnevi pa ga z dolgo lestvijo obiskujejo sovražno nastrojeni vojščaki. Po neuspelih poizkusih s prekratko lestvijo enemu izmed vojščakov uspe priti do vrha, a ga možakar z nogo pahne v smrt. V naslednjih dneh se zapre vase, premišljuje o umoru in na koncu po lestvi odide v civilizacijo – verjetno, ker se zdaj ne vidi več tako drugačnega od morilcev spodaj.

Spust po lestvi je hkrati tudi odhod v off prostor. Podobe stanovanja podnevi sprva delujejo kot ločen, hermetično zaprt univerzum, v katerem bivata le možakar in njegova kokoš, ki se potika po stanovanju. Da se svet ne konča na robu platna, dokaže ribolov s palico, s katero možakar iz off-a potegne jabolko. Približevanje vojne pomeni vedno pogostejše vdiranje prikritega (off) v prostor odkritega, prikazanega na platnu. Pomeni vdiranje v intimo, ki jo avtor vzpostavi ravno s svojim režijskim pristopom in ga je mogoče interpretirati kot obupan poizkus preprečitve posamezniku, da živi po svojih pravilih. Upor protagonista V daljavi je jalov, a ne zaradi zunanjih dejavnikov, temveč njegovega spoznanja, da je neločljiv del družbe/sistema.