Spopadanje s samoto

Koprodukcijski dokumentarni film Starec in štorklja (2020) režiserja Tomislava Jelinčića spremlja zgodbo o živalski in človeški samoti. Štorklja Malena zaradi prestreljenega krila ne more leteti in živi na hiši gospoda Stjepana, ki je po nesreči začel skrbeti za njo. Snemanje dokumentarca je trajalo kar nekaj let in tako gledalec dodobra spozna Stjepanov in štorkljin vsakdan.

Vsako jesen se Malena spopada z osamljenostjo in izgubo svojega partnerja Kapetana. Kapetan kakor vse ptice za čas zime odleti v toplejše kraje, Malena pa zaradi poškodovanega krila ne more leteti in lahko samo opazuje njegov odhod. Po Kapetanovem odhodu gledalec vidi štorkljino počutje v bližnjih planih. Štorklja se zaradi razburjenosti in žalosti strada in nekajkrat  zbeži od doma v upanju, da ga bo našla. Ne spopada pa se samo z izgubo partnerja, ampak tudi mladičev iz vsakoletnih novih legel, ki jeseni s Kapetanom odletijo stran. 

Stjepan razume Maleno, saj je tudi on izgubil ženo, a si ne more predstavljati, kako bi se bilo z izgubo ljubljene osebe soočati vsako leto. Ob Malenini izgubi gledalec vidi spremembo počutja tudi pri Stjepanu. Svoje slabo počutje poskuša spremeniti z gledanjem starih posnetkov Kapetana in Malene. Ob posnetkih gledalec dobi občutek, da se z njimi Stjepan prepričuje, da je naredil pravo odločitev s tem, ko jo je rešil. Gledalec pa se ob tem sprašuje če je trpljenje Malene zaradi osamljenosti hujše od trpljenja, ki bi ga prestala, če bi umrla naravno.

Gledalec izve da je bil Stjepan pred ženino smrtjo zelo komunikativen, po njej pa se je zaprl vase, v svojo hišo: to izvemo iz pripovedi meščanov v offu, medtem ko vidimo, kako si Stjepan pripravlja večerjo, ki jo potem v samoti mehanično, brez kakega večjega užitka poje. Podoben občutek dobi gledalec, ko Stjepan sili jesti Maleno jesti: v teh trenutkih ne vidita volje do živlljenja, kar se prikaže v njunem odnosu do hrane.

Po drugi strani pa Stjepan in Malena drug drugega s svojo družbo osrečujeta, tudi če to ni družba njune lastne vrste. Malena recimo Stjepana spremlja ob vseh hišnih opravilih in mestnih opravkih, Stjepan pa po drugi strani o svojih čustvih ne govori z ljudmi, ampak jih izraža do štorkelj. Do njih se obnaša kot do svojih otrok, nekajkrat jih tudi poimenuje vnuki in sebe dedek. Po smrti enega za njim žaluje in ga tudi pokoplje pod drevesom ob hiši. Gledalec s tem dobi občutek da štorklje predstavljajo njegovo družino in da je s tem, ko je rešil Maleno, rešil tudi samega sebe. Po smrti Kapetana in malo kasneje še Malene pa Stjepan ne ostane sam, ampak najde novo ranjeno ptico, ki jo vzame domov. Z njo najde svojemu življenju nov smisel.

Film prikaže kako se človek in žival podobno soočata s samoto in kako kljub nebesedni komunikaciji lahko razumeta drug drugega.