Sprehod med Slovenci

Leto 2020 se bo v zgodovino zapisalo kot še eno leto kriz, začenši z globalno krizo zdravstvenih sistemov, ki jih je obremenila nova oblika dihalnemu aparatu nevarnega virusa. Covid-19 je pokazal na velike nepravilnosti v družbenem delovanju in razkril krivice, na katerih sloni kapitalistični produkcijski način. Medtem ko naj bi svet miroval in upošteval varnostno razdaljo, so političnega, ekonomskega in policijskega nasilja siti ljudje stopili na ulice. Enako se je zgodilo v Sloveniji, kjer bomo 2020 označili za še eno leto anti-janšizma.

Gre za observacijski dokumentarec filmskega ustvarjalca Mihe Možine, ki se kot v svojih drugih filmih tudi v Vencih vejlih (2020) poda v središče dogajanja, torej med protestnice in protestnike, ki so se na ljubljanskem Trgu republike zbrali sedemindvajsetega aprila in protestirali proti slabim praksam vladajočega sistema, četudi iz povsem različnih in kontradiktornih izhodišč. Avtor se v dokumentarcu poizkuša pozitivno opredeliti do takrat nastajajočega civilno-družbenega gibanja in hkrati pokazati na raznovrstnost uličnega vox populi. V Vencih tako gledamo lokalne glasneže s pivom v roki, jezne ženske, ki na vsa pljuča izražajo resnico, zapeljive tujke, z močnimi mnenji in druge bolj ali manj ekscentrične like. Možina s kamero iz roke intuitivno sledi dogajanju na trgu in v formi intervjuja pridobiva podrobnejše informacije. Intimnejši vpogled v profil protestnikov ponudi še s počasnim razbiranjem obraznih detajlov iz množice, pri čemer se v podobah pogosto znajdejo komično nasprotujoče si situacije. Dokumentarno vsebino spremlja slovenska ljudska pesem »Venci vejli«, ki jo je Možina izbral zaradi skladnosti z ljubljanskim slengom – venci, slo-venci. Naslov kratkega filma humorno zaobjema več elementov lokalne scene: reakcionarno naravnanost domačinov ob formiranju družbenega gibanja, lokalno pripadnost kulturni in politični sceni in ljudskost pesmi, ki jo vsi poznamo. Vsi smo venci vejli.