Stičišče kultur

Picerija (La pizzeria, 2016) Massimiliana Miliča je kratki dokumentarec, ki je nastal v sklopu ustvarjalne delavnice v Trstu na temo migracij. A Massimiliano se je odločil, da ne želi narediti še enega filma o nesreči beguncev, saj je takih filmov že ogromno. Po njegovem mnenju moraš biti res velik režiser, če želiš narediti tak dokumentarec, ker nikoli ne moreš biti objektiven in hitro lahko izpadeš pokroviteljski. Zato je zrežiral dokumentarec Picerija. V tej piceriji je bil tudi zaposlen, ker se je želel naučiti delati pico. Tu je delal 3 do 4 mesece in tako spoznal zaposlene v piceriji, ki so iz vseh koncev sveta. Med delom je začel opazovati ljudi, si delati zapiske in fotografirati ter v roku nekaj mesecev pričel s snemanjem, ki je potekalo 3 mesece. Zaposleni so v času njegovega službovanja slabo govorili o migrantih, kljub temu, da so tudi sami nekoč imigrirali v Trst. To ga je spodbudilo narediti dokumentarec o njih, saj imajo kljub vsemu zelo dober odnos z zdajšnjimi migranti. Ravno s tem želi avtor opozoriti, da življenje ni črno-belo in čeprav včasih rečeš kaj nepremišljenega, to ne pomeni, da si nujno slab človek. V filmu se največkrat pojavita Arno in Toni. In medtem ko Arno predstavlja točno to, o čemer je režiser želel govoritil, Toni pripoveduje osebno tragedijo, saj ne ve, kje je njegov dom. Kot mladenič se je namreč z družino z juga Italije preselil v Trst in tu se počutil tujca. Ko je odšel nazaj na jug,  pa ga tam ni nihče več prepoznal …