»Ossa« ali daljše »ossatura« v italijanščini pomeni kost oziroma okostje. Naslov ima simbolični pomen za animiran film Ossa (2016) avtorja Daria Imbrogna, ki je narejen v tehniki stop animacije. Prikazuje ples lutke, v katerem se skozi gibanje njeno telo izmenično sestavlja in ruši. Obenem se gradnja in razgradnja dogaja tudi v prostoru, ki ga predstavlja snemalna miza z dvema močnima reflektorjema.

Ossa (Dario Imbrogno, 2016)

Avtor začne film s prikazom zadnjega stanja, ko razbita lutka leži na tleh. Sekvenčni posnetek prikaže njen padec v obratni smeri in se vrne na začetek, kjer lutka sestoji zgolj iz kovinskega ogrodja, ki deluje kot okostje. Med plesanjem baleta, ki ga spremlja klasična glasba, lutka počasi dobiva celo podobo, narejeno iz lesa. Sprva spominja na lutke, ki jih slikarji uporabljajo za model, nato dobi tudi obraz in lase, ki jo naredijo bolj človeško.

S spremembo glasbe in svetlobe se spremenita tudi atmosfera in prostor. Melodija postane med plesom lutke nenadoma odrezana in na snemalni mizi se iz različnih lesenih ploskev zgradijo vrata, za katerimi se skriva tisto, kar lutko opazuje – fotoaparat. Ko se lutka tega zave, jo prevzame strah in obup, kar ponazarja sprememba vzdušja v prostoru. Ta postane temnejši, začne se nevihta, temu primerno se spremeni tudi glasba, ki je strašljiva. Lutka poskuša zbežati, a je ujeta v ples.

V ples se vključi tudi avtorjeva roka, ki lutki narekuje gibanje. Zdi se, kot da bi avtor želel poudariti, da se lutka nikoli ni bila gibala po lastni volji. Ko glasba zamre, avtor lutko razstavi do okostja in jo spusti. Lutka se opoteče skozi vrata in pade v temo. Med padanjem ponovno dobi svojo obliko, nato pa se raztrešči na tleh. Po padcu reflektorji usmerijo svetlobo v tla, kamera pa se začne pomikati v ozadje. Zdi se, da se svojega dejanja sramujejo, saj so njen padec zgolj opazovali.

Sprva se zdi lutka svobodna, ko pa se zave, da je opazovana, se njeno obnašanje spremeni. Kameri poskuša ubežati, ker ji to ne uspe, se prepusti animatorjevi roki, kar na koncu pripelje do usodnega padca.