Svet živih proti svetu mrtvih

Zgodba se odvija na Tajskem leta 2005. Zakonca Jeanne in Paul Belhmer (Emmanuelle Béart in Rufus Sewell) v uničujočem cunamiju izgubita otroka, edinca Joshuo. Ker trupla nikoli niso našli, se oklepata upanja, da je njun sin še vedno živ. Ko na dobrodelnem večeru v pomoč burmanskim otrokom Jeanne na posnetku zagleda dečka, oblečenega v dres Manchester Uniteda, je prepričana, da gre za Joshuo.

Belgijski režiser Fabrice du Welz v filmu Vinyan (2008) obrne paradigmo tradicionalnih filmov o duhovih in nadnaravnem, kjer mrtvi vdirajo v svet živih. Zakonca Belhmer s svojim na neuspeh obsojenim iskanjem sina v svetu, čigar kultura je Zahodnjakom tuja, vztrajno drezata v onostranstvo. S prepletanjem psiholoških elementov in mistične folklore se meja med realnim in fiktivnim vztrajno zabrisuje, k čemur pripomore atmosfera. Džungla postane samosvoj lik, ki ga sestavljajo vlaga, vročina, tropske nevihte, pragozd … Tudi sicer so liki v filmu premišljeno zasnovani in ustvarjajo tesnobno napetost.

Začetna harmoničnost obupanega para se sčasoma začne krhati. Nazadnje se razcepi tako kot osebnosti Jeanne in Paula – prva predstavlja materinski nagon, ki pri du Welzu prehaja v obsesijo, drugi strto, a še vedno tostransko racionalnost. Oba v sebi nosita bolečino, ki ju razjeda, a proces žalovanja, ki je predpogoj za nadaljevanje življenja in korak naprej od tragičnega dogodka, zaradi Jeanninega zanikanja ne more steči. V okolju, polnem spletk in prevar, Paul ženi sprva stoji ob strani, a razdor med njima postaja vse večji, saj on med iskanjem dokončno dojame, da je to brezpredmetno in služi le pohlepu domačih prevarantov. V opitem izbruhu jeze sinu pove: »Pojdi domov.« In ne »pridi domov.« S tem pokaže, da preboleva sinovo izgubo in skuša živeti naprej. Jennanino stisko – ne zmore se sprijazniti s sinovo izgubo – pa prikaže prizor, kjer domorodci za izgubljene duše – vinyane, ki so umrle nenadne smrti, prižigajo lampijone, saj verjamejo, da njihova svetloba kaže pot na drugo stran. Jeanne tega ne zmore.

Film sicer načne tematike, kot so trgovanje z belim blagom in problematika delovanja humanitarnih organizacij, a ker se iztečejo v prazno, se zdi, da je Vinyan predvsem psihološka srhljivka z elementi nadnaravnega, ki sledi avtorjevi želji – vzbuditi nelagodje.