To ni skupnost, to je občinstvo

V nedeljo smo si lahko v sklopu festivala Kurja polt ogledali film Marcel, školjka v šolnih (Marcel the Shell with Shoes On, Dean Fleischer Camp, 2021). Marcel je antropomorfna školjkica v velikosti škatlice za vžigalice, ki skupaj z babico Connie živi v predmestni hiši nekega mesta. V hišo, ki je na voljo za oddajo preko platforme Airbnb, se vseli snemalec Dean. Tako se začne snemanje dokumentarnega filma o življenju Marcela in Connie. Dean spremlja njun vsakdanjik, ki je sestavljen iz opravil, ki jima zagotavljajo preživetje, hkrati pa ob večerih uživata v pogovornih oddajah.

Ogled deloma igrane, deloma animirane komične drame gledalko razneži. Uro in pol dolgo popotovanje v pomanjšan svet ima zelo umirjen tempo: opazujemo Connie, kako skrbi za svoje rastline, Marcela, ki stopiclja po tipkovnici, da bi napisal elektronsko sporočilo, konflikten, a ljubeč odnos Deanovega psa in Marcela – vse to se nam kaže na lahkotno ljubek način. Scenografija asociira na cottagecore estetiko, ki v ospredje postavlja preprosto, počasno ruralno življenje v sobivanju z naravo. Uporaba svetlobe in barvni kod pa spominjata na nekakšno zgodnje spomladansko svežino ter toplino.

Marcelova zgodba pa je malo bolj razburkana. Z odhodom prejšnjih stanovalcev hiše, ki sta imela precej konflikten odnos, so odšli tudi ostali člani Marcelove skupnosti. Izgubil je svojo družino in s tem je bil njegov obstoj zveden na samoten vsakdanjik ter skrb za babico Connie. Ko Dean objavi kratek posnetek iz svojega dokumentarca, Marcel postane internetna senzacija. Med krmarjenjem med novonastalo slavo in iskanjem svoje družine, se Marcel spopada še s slabim zdravjem njegove sostanovalke. Marcelova zgodba je zgodba o prijateljstvu, bližini ter sočutju. Na nevsiljiv način nam postavlja vprašanja o samoti in minljivosti.

“To ni skupnost, to je občinstvo”, izjavi Marcel, ko sprevidi, da mu njegovi internetni občudovalci ne bodo pomagali pri iskanju družine. Morda se prav v tej izjavi, ki deloma podira četrti zid med Marcelom in občinstvom v kinodvorani, skriva pomembno sporočilo. Morda lahko najdemo magijo vsakdanjika v oblikovanju povezane skupnosti – solidarne, sočutne in osrediščene v podpori ter sodelovanju. Da nismo zgolj le občinstvo svojega delovanja in delovanja drugih, ampak dejavno vstopimo v soustvarjanje očarljivejšega, prikupnejšega in bolj navihanega sveta. Marcelu to uspe, njegov osamljen svet postane veliko bolj pisan, vsakdanjik pa lažji in zabavnejši.

Marcel, školjka v šolnih je ravno pravšnja zmes ljubkosti in globine. Rahločutna zgodba je primerna za prav vsakogar, po ogledu pa vam melodija tradicionalne severnoameriške taborniške pesmi kar ne bo šla iz glave: I wanna linger, a little longer, a little longer here with you.