Več kot le izlet

Kratki izlet (2017) je celovečerni film Igorja Bezinovića, posnet po istoimenskem romanu Antona Šuljana, ki velja za enega najboljših hrvaških eksistencialističnih romanov. Tako knjiga kot film temeljita na razmišljanju protagonista Stole, brezbrižnega in ravnodušnega mladeniča. Njegov notranji dialog Bezinović brez težav prikaže na platnu, in sicer s pomočjo glasu v off-u. Že po prvih nekaj minutah se zariše jasna atmosfera, v kateri Stole s svojimi prijatelji preživlja vroče poletne dni. Druščina tabori v Motovunu (v filmu sicer ni razvidno, je pa režiser povedal, da je filmski festival v Motovunu izbral zato, ker ga je tudi sam obiskoval več let), kjer neprestano pije in se zabava na koncertih. Protagonistu se zdi, kakor da se tedni spajajo v en sam dolg dan in sproti pozablja razne dogodke, pogovore in ljudi. Ko pa nekega dne prijatelj Roko predlaga, da si ogledajo srednjeveške freske v bližnjem samostanu, se skupina prijateljev brezglavo poda na dogodivščino. Na poti do fresk se jim pokvari avtobus in tako so prisiljeni poiskati pot peš. Kratki izlet se razvije v celodnevno tavanje po istrskih gozdovih. Ker je film posnet v stilu dokumentarca, gledalec dobi vtis, da sledi popolnoma spontanim pogovorom prijateljev. Nikomur od njih ni všeč dejstvo, da so izgubljeni pod vročim soncem, brez dobre obutve in pijače, in vsake toliko nekdo brez nekega jasnega razloga zapusti skupino. Izginjanje je eden izmed glavnih motivov filma – tako kot izginjajo prijatelji, izginjajo tudi spomini. Nazadnje ostaneta le Stole in Roko. Ko se že stemni, končno prispeta do samostana. Tam pa razočaranje – stena je bela. Če je bila na njej kdaj freska, je tudi ta že zdavnaj izginila.

Ne zgodi se pogosto, da je film posnet po esejistični knjigi, saj si je težavni predstavljati, kaj se dogaja v junakovi glavi, a Bezinoviću je to brez dvoma vzpelo. Dogajanju sledimo predvsem s pomočjo misli glavnega junaka.