Kratki animirani film režiserke Špele Čadež Nočna ptica (2016) na komičen način tematizira negativne vplive alkohola. Na cesti sredi temačnega gozda se znajde obnemogel jazbec. Podoben je pijanemu človeku, a to ni. Ta nenavadna metafora daje filmu, kljub temačnemu vzdušju, dobro mero komičnosti. Nenadoma se jazbec v policijskem avtomobilu pogovarja sam s seboj (ali namišljeno osebo, ki sedi na zadnjem sedežu). Izmenjujejo se kadri njega v avtomobilu in ceste, po kateri vozi. Najprej počasi, s prekinjeno črto. Vsake toliko poje kakšno prezrelo hruško – ali bolje povedano, spije požirek alkohola. Glasba s ponavljajočo se temo se stopnjuje, neprestano ustvarja napetost. Jazbec vozi vedno hitreje, sedaj po polni črti. Na zaslonu se prikaže šviganje prometnih znakov ter cestnih črt po celotnem kadru, kar bi lahko primerjali s »hipervesoljem« iz Vojne zvezd (Star Wars). Dialog je neznaten, a dobro uporabljen, saj njegov namen ni toliko sporočilnost, kot je pritegniti gledalčevo pozornost k likom. Kadri so hitri: jazbec- cesta- jazbec- cesta…, kar skupaj z glasbo ustvarja zanimiv učinek napetosti. Na vrhuncu hitrosti se jazbec ponovno zbudi sredi ceste: vse to je bila le halucinacija.

Nočna ptica (Špele Čadež, 2016)