Portugalski režiser José Miguel Ribeiro se v kratkem animiranem filmu Drobci (Estilhaços, 2016) posredno dotakne vojne tematike. Skozi prikaz skrhanega odnosa med očetom in sinom kritizira vpliv vojne na človeški um in razmerja med ljudmi. Četudi je vojno stanje že zaključeno, ostanejo posledice še dolgo prisotne.

Drobci (Estilhaços, José Miguel Ribeiro, 2016)

Z intenzivnim poigravanjem svetlobe in senc vzpostavi temačno vzdušje, ki ga stopnjuje tudi s prehajanjem iz barvne v črno belo tehniko. V tej mračni atmosferi sin očeta sooči s spoznanjem o lastni napadalnosti, ki je posledica očetove odtujene vzgoje in travm iz časa vojne. Dogajanje v filmu je postavljeno v čas nogometne tekme, ki velja za pomemben in vesel dogodek v portugalski kulturi. Avtor iz vsesplošne vzhičenosti okolice z menjavanjem animacijske tehnike izolira očetovo travmatično vojno pripoved in prikaže njegovo osamljenost.

V filmu se izmenja več animacijskih tehnik (stop animacija, 2D računalniška risana in kolaž animacija), ki ustvarjajo vsaka svoje vzdušje. Menjavanje svetlobe – npr. pri prehodih med kadri (zatemnitev) – zvok (avtentični zvoki okolice) ter prisotnost dialoga med junaki pa ustvarjajo občutek igranega filma.