Vudu – resnica ali mit

Za srhljivke je sicer značilna temačna in klavstrofobična fotografija, film Vudu (I Walked With a Zombie, 1943) pa predstavlja nasprotje tej hollywoodski praksi, kar ponazori uvodni prizor s silhuetama, ki se sprehajata po dolgi peščeni plaži ob morju. Ob prostrani belini neba delujeta majhni figuri nemočni. Romantično atmosfero gradi nežen veter. Prizor spominja na vse drugo kot vudu srhljivko, ki sledi.

Film obravnava trk zahodne civilizacije z lokalno vudu kulturo, pri čemer prva prezira drugo. Vudu pripoveduje o družini Holland, ki širi svoj imperij na majhnem otoku sredi Tihega ocena. Pridruži se jim medicinska sestra Betsy, da bi ozdravila bolno ženo gospoda Hollanda, Jessico. Betsy kmalu ugotovi, da je zdravstveno stanje Jessice bolj zapleteno, kot si je sprva mislila. S pomočjo govoric otočanov spozna, da je mentalno bolna in da jo lahko ozdravi le otoški vudu mojster, čemur družina Holland odločno nasprotuje, saj vudu zanje predstavlja nekaj skrivnostnega, in nepredstavljivega. Vudu poznajo po ekstatični glasbi, ki jim je neprijetna.

Film se poigrava z vprašanjem, kaj je resnično in kaj ne. V prizoru, ko Hollandov polbrat, Wesley Rand, zabode Jessico, ki jo vudu pleme s pomočjo magije kliče k sebi, se poraja vprašanje, ali je Rand to storil po lastni volji ali ga je v to prisilila vudu magija. Sočasno dogajanje v taboru  »plemena« razkrije vudu mojstra, ki z bodalom zabode lutko, ki predstavlja Jessico. Učinkovita vzporedna montaža te sekvence poskrbi, da ostane nerazjasnjeno, ali je utopitev Randa povezana z magijo in sta bila tako skupaj z Jessico oba tragični žrtvi vuduja.