Nizkoproračunski produkciji in mnogim lastnostim B-filma navkljub Vudu (I Walked with a Zombie, 1943) na inovativen način prikaže ljubezenski zaplet, ki privede do smrti, pa tudi do novega življenja.

Vudu (I Walked with a Zombie, Jacques Tourneur, 1943)

Mlada negovalka Betsy sprejme službo na eksotičnem karibskem otoku, kjer naj bi skrbela za bolno ženo zagrenjenega Paula Hollanda. Njegova žena Jessica je po hudi bolezni zblaznela in onemela. Paul se čuti odgovornega za ženino nesrečo, njegovo slabo odrazijo cinični in vse redkejši dialogi. Betsy se zaradi ljubezni do Paula trdno odloči, da bo ozdravila njegovo ženo in ga s tem osrečila. Ko klasična medicina odpove, Betsy Jessico odpelje na lokalno vudu zborovanje. Vudu je venomer prisoten z oddaljenim zamolklim bobnanjem in vraževerjem domačinov. Toda z obiskom zborovanja Betsy sproži niz dogodkov, ki nejeverneže pripravijo do tega, da podvomijo v svoja prepričanja o vuduju. Ti dogodki pogubijo »mrtve« ter od mrtvega obudijo »žive«.

Tourneur je zbližanje glavnih protagonistov prikazal skozi tematiko vuduja, ki obstransko ljubezensko zgodbo na koncu postavi v ospredje.­­­­­ Čeprav sta način igre in fotografija značilni za Hollywood 40., film postopoma zgradi odnose med glavnimi liki (domačini so potisnjeni v ozadje – obravnavani so na imperialističen način) in v prid zgodbe uporabi posamezne elemente komercialnega filma, kot sta poudarjena igra in tipizacija protagonistov.