Madžarski režiser Marcell Jankovics je na podlagi ene izmed ljudskih izročil posnel celovečerni animirani film Sin bele kobile (Fehérlófia, 1981). Poleg mističnih elementov, ki jih vsebuje pripovedka, je vključil še aktualizacijo glavnih svetovnih problemov 20. stoletja – od ekoloških problematik do svetovnih vojn. Predvsem pa je z glavnim likom, najmlajšim sinom bele kobile, izpostavil posameznika, skozi katerega se doživlja tematika filma.

Sin bele kobile (Fehérlófia, Marcell Jankovics, 1981)

Fehérlófia se rodi beli kobili, kot tretji sin, sledeč dvema bratoma z nadnaravnimi močmi. Njemu podana usoda je biti še močnejši in mogočnejši od obeh ter se s tem poslanstvom boriti proti zlu.

Kobila mu kot preizkušnjo sposobnosti da nalogo izruvati drevo. Mogočno drevo v beli in modri barvi je skupaj z žarečim zelenim ozadjem prikazano kot nemogoča ovira, ki statično dostojanstvena vlada svetu. Po ljudskem izročilu je to drevo življenja. Fehérlófia je le deček, ki dvomi v svoje sposobnosti. Kljub mističnosti pripovedke je sprva naslikan kot navaden človek (brez nadnaravnih moči) – v velikem svetu je nemočen in majhen, a vseeno želi doseči svoj cilj. Šibak deček zraste v mogočnega moškega, ne samo fizično ampak tudi duševno. V trenutku, ko premaga drevo življenja oziroma v indoevropski kulturi drevo sveta, na njegovi poti ni več ovir.

Razlog, zakaj bi moral izruvati ravno drevo sveta, je razviden v tematiki pripovedke in pomenu drevesa. Svet, v katerem poteka zgodba, je razdeljen na tri dele: spodnji, zgornji in nebesa. V filmu je izpostavljeno zgolj nasprotje med spodnjim in zgornjim svetom in sicer z uporabo manjšega števila bolj temnih barv v spodnjem svetu in večje raznolikosti svetlejših barv v zgornjem svetu. Ločnica med njima tako ni le ideja, ampak tudi vidno zaznavna razlika. Drevo je – s koreninami v podzemlju, deblom v zgornjem svetu in vejami v nebesih – povezava med vsemi deli. Posledično je tudi povezava med zlom in dobrim in s tem prikaz ravnovesja med njima. Z enim dejanjem sin bele kobile prikaže, da je mogočnejši od ravnovesja narave in tako edini sposoben premagati zlo, ki vlada podzemlju in grozi zgornjemu svetu. Zlo utelesijo večglave pošasti, ki so zaradi elementa aktualizacije v filmu, prikazane kot masivni stroji iz kamna, srebra in zlata, ki teptajo vse pred sabo za sabo pa puščajo sledi smoga.

Drevo je s svojimi vejami predvsem pa številnimi vzorci vitic morda najboljša ponazoritev ornamentalne tehnike animacije, ki je uporabljena v filmu in za katero je značilen poudarek na barvah in vzorcih, oblike pa niso obrobljene. Veliko je tudi prehajanja in prepletanja barvnih ploskev in vzorcev, kar v naravi najbolj spominja ravno na preplet drevesnih vej in rast samega drevesa.