Človeški strah pred svobodo
Simbolične grožnje (Symbolic Threats, 2015) je kratki dokumentarec treh nemških vsestranskih avtorjev Mische Leinkaufa, Lutza Henkeja and Matthiasa Wermkeja – so namreč filmski ustvarjalci, kuratorji, kulturologi in likovni umetniki. Film dokumentira odziv ameriške javnosti na podvig avtorjev dokumentarca iz leta 2014, ko so dve navadni belo-rdeče-modri ameriški zastavi, ki plapolata na Brooklynskem mostu, zamenjali z dvema povsem belima zastavama. Beli zastavi nakazujeta nemoč in predajo. Menjava tega državnega simbola pomeni kršenje zakona – tako je že na poti do vrha mostu več ograj, ki preprečujejo dostop do vrha. Hkrati pa film tematizira travme ameriške družbe po 11. septembru, obsesijo s terorizmom in nadzorovanjem ter pred gledalca postavlja vprašanje o vlogi in moči umetnosti v sodobni družbi.
Film se začne z monologom o lepoti in veličini mostu. V večini je sestavljen iz arhivskih posnetkov, nabranih iz prispevkov različnih televizijskih hiš, ki prevprašujejo, ali je bilo dejanje treh nemških umetnikov terorizem, vandalizem ali umetnost. A ljudje so se čez most namreč peljali že več ur, preden so opazili spremembo. Novica je seveda takoj preplavila televizijske postaje in socialna omrežja ter predramila »žive mrliče« iz spanca dela. Film s tem prikaže zaletavost ljudi ter njihovo nesposobnost uživanja življenja in lepote vsakodnevnih trenutkov. Tako kot so se v medijskih komentarjih pokazale različne sodbe dejanja, so bila tudi mnenja posameznih intrevjuvanih v dokumentarcu zelo različna. Nekateri so dejanje močno obsojali in ga označili za napad na ameriško varnost, spet drugi so ga označili za politično kampanjo. Tako mediji kot ljudje pa so pozivali k povečanju varnostnih ukrepov in večjemu nadzorovanju, in to kljub temu da so leto prej z afero Snowden javnost preplavili dokumenti o nadzoru, ki ga državne varnostne službe izvajajo nad ameriškimi državljani.
Film je kritika človeške zaverovanosti samih vase, osvetljuje manipulacijo medijev nad ljudmi in njihovo moč pri ustvarjanju javnega mnenja. Provokativen poskus ustvarjalcev filma sam film postavlja kot antitezo množičnim medijem in osvetlili še drugo plat: avtorji filma skušajo opozoriti na napake in pomanjkljivosti v politiki ZDA, predvsem pa opozoriti na družbeno nemoč sprejetja lastne nepopolnosti in privoljenje v nadzorovanje najintimnejših predelov človeške zasebnosti v zameno za varnost in udobje. Konec koncev sam naslov filma nakazuje namen umetnikov, da bi ljudi speljali s tira in jim odprli oči za resnične grožnje, kot je izguba lastne osebnosti.