Čudovita groza

Mlada ameriška baletka Suzy Bannion se preseli v nemško mesto Freiburg, kamor je bila sprejeta v prestižno baletno šolo. Njen prihod na šolo spremljajo nenavadni in misteriozni dogodki, tudi umori. Izkaže se, da je konservativna baletna šola ujeta v kremplje temne magije in okultizma. Kot se za glavno junakinjo spodobi (in kakor to pritiče žanru), je na Suzy, da razkrinka skrivnost zaklete baletne šole. Preprosta zgodba predstavlja podlago za horror mojstrovino Suspiria (1977) italijanskega avtorja Daria Argenta, ki se je v filmsko zgodovino zapisal kot eden pomembnejših ustvarjalcev italijanskega gialla.

Kar bi morda filmu umanjkalo v izvirnosti in kompleksnosti zgodbe, avtor domišljeno nadomesti z estetskimi prijemi in atmosfero. Pri tej bistveno vlogo odigrata uporaba barve in glasbe ter zvoka oziroma hrupa. Prepletanje teh elementov pričara magičen, nepoznan in strašljiv občutek. Poigravanje z barvnimi filtri, ki proizvedejo kričeče kičaste barve, vpelje fantastično.

Izjemna glasbena podlaga nemške rock skupine Goblin ustvarja utesnjujoče vzdušje, ki vleče vse globlje in globlje v peklensko žrelo baletne akademije. Svoje doda zvok – atmosferski hrup, ki prostor napolni z občutkom nelagodja in vzporedno tudi z občutkom strahu.

Film s temi efekti premišljeno nakazuje na neprestano prisotnost misterioznega, začaranega in obskurnega, ki celostno zapopadejo Argentov svet in njegove protagoniste. Ti so, prav tako kot freiburška Tanz Akademie, popolnoma uročeni, njihovo prebijanje skozi nepoznano in neverjetno pa se odvija kot eleganten ples smrti.